četrtek, 23. december 2010

Tik pred Božičem ....

... se jaz sestavljam skupaj. Telo je izžeto, glava pa povsem prazna, zmedena .... nesposobna jasnega razmišljanja. Včeraj nisem bila sposobna izračunat niti povsem preproste računske kalkulacije in prav hudo mi je bilo. Telo ni pustilo, da bi šla gledat hčero, ki je igrala v gledališki predstavi in tudi to je strašno bolelo. Kar nenadoma me je položilo (očitno neka zastrupitev, čeprav mi ni jasno s čim, da bi se pa sedaj spuščala v podrobnejše preiskave, res ni pravi čas, saj je pred leti to trajalo skoraj tri mesece, da so odkrili, da sem bila alergična na neki preparat, ki sem ga dobivala v bolnici). Dva dni sem preživela kot v transu, ne da bi se zavedala same sebe. Včeraj proti večeru sem počasi sestavljala delce in se začela vračati nazaj... čisto počasi in negotovo pri prav vsakem koraku. Prvič se mi je naredilo, da nisem mogla realizirati enega naročila in se še na tem mestu opravičujem in ne znam povedati kako mi je hudo. Prav tako sem (tudi prvič) včeraj morala dve naročili zavrniti.
Tudi če bi bila povsem zdrava, bi se borila z zadnjimi minutami, takole slabotna pa.... Preprosto ne gre in ne gre. Hvala vsem za razumevanje. 
Tako je žalostno prazen ostal album, ki bi moral biti že dokončan. Žal. Vendar bo že nekoč dobil svojo podobo. Takšno kot sem mu jo namenila.
Zastala je peka, zastala so moja darilca, polovica napisanih voščilnic še vedno leži na mizi.....Zvečer (pravzaprav pozno zvečer kot v pravi božični delavnici) sem se le morala toliko sestavit skupaj, da sem usmerjala 5 palčkov(takšnih velikih), ki so zasedli mojo delavnico, da smo družno zavili okoli 90 darilc (osebnih, poslovnih...). Zaključili smo malo pred 23 uro. In danes mi prav nič ni mar, da je delavnica v razsulu, da za polovico stvari ne vem kje so in da bo trajalo kar nekaj časa da vspostavim red. Enkrat po praznikih .... Sedaj se moram predvsem psihično pripraviti na to, da pa bomo vendarle nekaj kuhali in jedli. Včeraj je bila cela naša brez kosila, ker bi me samo pobralo ob vonjih in pogovorih. Šele po 10 uri zvečer, sem hčeri dovolila, da je začela govoriti o tem kaj in kako za božično večerjo.
Sedaj pa počasi novim zmagam nasproti. Vsi so odšli, imela sem že bližnje srečanje s sesalcem in mislim, da bom danes mogoče že celo uspela skuhati kosilo. Poizkusiti ni greh.

torek, 21. december 2010

Lanski BOŽIČ

Še en albumček je včeraj ugledal luč sveta in namenjen je  moškemu delu (saj vem, da je prelen, da bi se sprehajal po blogu, zato ga lahko kar objavim). V albumu so že fotografije, tako da sem nekatere dele z obiskovalci zabrisala.
Tokrat ni kuvertni, pač pa sem za osnovo izbrala črn fotokarton. Ko sem že pri teh kartonih... včeraj sem šla v trgovino po bele, pa sem se nasmolila, ker so imela celo enega samega na zalogi. Doma pa telefon v roke in naročit iz Antusovega skladišča, kjer so mi šli toliko na roko, da bodo že danes pri meni. Hvala Antus!
Veste od česa so ti rdeči krogci? Ko se delajo plastični registratorji, so to ostanki.
Več fotografij (no, čeprav jih tu ni prav veliko) pa v albumu Last year xmas.

ponedeljek, 20. december 2010

Gospod in gospa Božičkova

Ja, počasi prihajamo do prvega vrhunca letošnjega leta. Božič.... Kasneje mu bo sledil še prehod iz starega v novo, odštevanje, čestitke, dobre in lepe želje.....
Naš lanskoletni božični par v svojem elementu ......
Tokrat viseči zložljivi album. Lansko leto sem ga naredila v rjavih tonih z jelenčki in smrečicami, letos pa takole kot vidite. Za podlago sem izbrala bordo rdeč fotokarton in ga kombinirala s črno. Dodano samo še nekaj zlatih odtenkov v pentljah(ostanki lanskoletne krasitve) in dekorativnih pikicah.
Da pa našega para ne bi zeblo in ju med letom lahko pospravimo na varno, sem jima izdelala še tole oblekico, kjer sta spravljena.

Fotografije v albumu   Santa and Mrs Claus.

nedelja, 19. december 2010

Prazniki -Xmas

Lep pozdrav v hladno nedeljsko jutro. Kar -17,7stopinj kaže na naši terasi. Pa se mi vendar nekako ne zdi mraz. Vsaj ne čutim ga danes tako zelo.
Še eden od albumov z praznično tematiko. Nedokončan je kar tri dni ležal na mizi, ker nekako ni bilo pravega časa, da bi ga dokončala. Me je bilo kar malo strah, da sem ta čas izgubila "rdečko nit", kar se  v takšnih primerih kaj rado naredi.
Pa je potem kar šlo. Sicer počasi in z veliko prekladanaja.
Vmes se je dogodila še neljuba nevšečnost, ki je trenutno še v mejah sprejemljivega, a.....Pri iskanju papirja za album, ki sem ga včeraj predstavila na Želim, Voščim, Pošiljam ... se mi je premaknilo nekaj v desni rami in sedaj sem bolj tako....."na tankem ledu", bi človek rekel.
To je kot neko prekletstvo. Prvič sem se s tem srečala 1.januarja 1988 in bolj ko premišljujem, bolj ugotavljam, da so bila v vseh teh letih mogoče samo kakšna tri leta, ko se mi s tem ni bilo potrebno ubadati tudi v teh prazničnih dneh.
Ampak gre. Se pač navadiš, da so dnevi, ko si preprosto odvisen od drugih, ko moraš zapreti oči in pozabiti, kaj bi želel in misliti zgolj na to kaj zmoreš, kaj bo šlo skozi, do še znosnega praga bolečine(npr. veš, da ne moreš odrezati papirja z ravnilom z nožkom, ker je pač zato potrebna moč in ga tako odrežeš peš.... s škarjami). Po kakšnih treh tednih pa vse skupaj ostane samo še grenak spomin in čakanje... do naslednjič.
Več posameznih fotografij pa v albumu Prazniki -Xmas.

sreda, 15. december 2010

Božična magija

Ko sem pripravljala to objavo, sem mislila, da bom skupaj spravila eno lepo množico besed. Pa so se kar nekam izgubile, postale nepomembne....


Še en iz serije kuvertnih albumov. Tokrat sem rezala ogromne bele kuverte, ki so osslužile svoj namen zaradi menjave logotipa. Povsem "prosto po Prešernu" sem jih rezala in sestavljala skupaj.
Tole so stranski zaznamki, potem so pa še tisti, ki se vtikajo od zgoraj.

Več fotografij pa v albumu Christmas magic.

Tudi do konca objave se besede niso našle. Le neka čudna praznina.

torek, 14. december 2010

Zima zima bela

Ob tem naslovu sem se po dolgem času spomnila tudi istoimenske pesmice iz mojega otroštva.
Kako so stvari, ki nam začasno "uidejo iz glave"(navkljub majhnim otrokom, ki pa se dandanes večina učijo pretežno drugačne pesmi), pa se potem spet ob določenih trenutkih vračajo.
Če se prav spominjam, je tole moj prvi album na zimsko tematiko. Idejo za takšen način izdelave kuvertnega albuma sem dobila pri Lauri, ki je za mene mojstrica kuvertnih in drugih albumov.
Za vezavo strani (belih kvadratnih kuvert) sem uporabila izsekan motiv božične zvezde. Žal nisem med imetniki kakšnega rezljaljskega strojčka in imam tako na voljo skorajda nič takšnih večjih motivov. Tako sem bila primorana  uporabiti po dve zvezdi na stran.Ampak pustimo to ob strani.
Uporabila sem pet belih kuvert. Tako sem dobila pet notranjih žepkov in na zunanjih straneh žepov deset snemljjivih listov, ki so prav tako namenjeni fotografijam sli tekstu. Razlog, da sem se odločila za takšen način albuma je povsem preprost: nisem želela preveč prekrivati simpatičnih papirjev. Tako so papirji še vedno vidni, ko iztaknemo list, ki je zataknjen za božično zvezdo.
Meni je všeč. Takšen prikupno otroški in kar vabi početi kakšno snežno norčijo. In seveda brez nesrečnih pripetjajev, kajti pravkar imamo doma poškodovanca, ki je začasno onesposobil eno nogo pri sankaškem spustu iz Ljubelja.

Creatissimo je v svoji zadnji prečudovito spisani objavi z naslovom Želje, sanje .... in kaj pa, če je vse res?! prebudila v meni spet kar nekaj želja. Nisem še komentirala, ker sem se preprosto ustrašila množice misli, ki so začele begati po moji glavi. Vse to je treba "prebrati" kot smo tolikokrat prebirali fižol in ločiti dobro in vredno od nevrednega.
Prav gotovo pa bo ostala želja, da bi imela kak pripomoček več(trenutno me najbolj mori dilca za pomoč pri zgibanju ali preprosto scor-pal), med dobrimi in vrednimi željami. Ne samo za mene samo, pač pa tudi za vse tiste, ki jim namenjam svoje izdelke. Kajti sedaj z zgibanjem izgubljam čas, ki bi ga lahko koristno porabila za kaj drugega. Sem skromna v svojih željah, ker sem bila vse prevečkrat razočarana. Ampak one ostajajo. Ne glede na moje doživljanje.

Več fotografij Zime zime bele pa v temle albumu.

ponedeljek, 13. december 2010

Pisani zaznamki za darila

Danes je Lucijino. Ampak o Luciji -prinašalki luči..... sem pisala že lansko leto v tej objavi.
Danes le zaznamki za darila. Tule so še brez trakov, saj se nekako še ne ve, kako se bodo kombinirali na darila in kakšna darila.
Tokrat sem poštempljala ostanke belega strukturnega fotokartona, pobarvala in lepila na barvne kartončke.
Malo bleščic sem ter tja.....
...pikic, izsekanih vogalčkov. Takšno luštno delo... za pomirit razgrete živčke.

petek, 10. december 2010

Božične vrečke

Počasi bo potrebno začeti pripravljati embalažo, kamor bomo shranili naša mini darilca. In kljub majhnosti vem, da bo vse kar bomo vložili, dano iz srca in z najčudovitejšimi željami.
Prvo je bil kupček nečesa zloženega.
Potem spet zlaganje. Tokrat v že končno obliko.
Rdeče....
 Modre....
 Pisane prvič....
Pisane drugič....
Pisane tretjič....

Za konec pa še rjave.

Za nekoga drugega pa takšnele:

četrtek, 09. december 2010

Božična zvezda

Zimska lepotica znana širom po svetu. Srečujemo jo povsod in prav gotovo domuje te dni v skoraj vsakem domu ali apa to mogoče še bo. Pojavlja se v množici najrazličnejših barv.
Bolj kot sam motiv se na naših voščilnicah pojavlja kot dodatek. Jaz sem uporabila kar oboje: motiv in dodatek. To so še lanske ideje in tudi sam motiv je še iz lanskega leta. Le barvati je bilo treba. Nekako v teh dneh ni časa za rojevanje novih idej.

torek, 07. december 2010

Igrivo, razposajeno, barvito.....

Zima je tudi čas zimskih radosti, veselja, uric preživetih na zasneženih planjavah, travnikih, hribčkih in dolinah.
Radosti , ki se jih veselijo otroci. Pa ne samo majhni. Tudi tisti malo večji.
Moji so se takole spustili po strmini in voščijo Vesele praznike.

ponedeljek, 06. december 2010

Rokavičke in Tople želje

Rokavičke v teh dneh še kako pridejo prav. Vsaj včeraj je pritisnil mraz, ki pa je dans že malo skril svojo hladno podobo. In ponoči je po naših krajih kolovratil Miklavž. Ste bili pridni, ali so vas čakale palice?
Za nami je tudi že druga adventan nedelja. Prižgali smo svečko spreobrnenja, če se še spomnite od lani
 (ps. spet tista viola barva, ki je tako nerada pozerka)
Moje rokavičke so povsem preproste, majhne in niso ne volnene in ne usnjene. Pa vseeno v sebi nosijo tople želje. Ker sem lani v adventnem času veliko pisala, bom letos poizkušala vsaj tako ... vsak dan, da se oglasim, pokažem kaj novega sem ustvarila.
Pa še trije pari rokavičk. Tokrat v rdečih tonih.
In Barbarino je tudi že mimo. Samo da spomnim. Ste posejali božično žito? Če ga še niste, je še vedno čas 13. decembra, ko bo godovala Lucija. Prav tako zraste. Prvo je bolj dolgo in svetlejše, drugo nižje in bolj intenzivne barve.




Tudi naše domove že počasi krasimo. Predvsem tisti, ki imamo majhne otroke, kar pa seveda ni nikakršen pogoj ali zapoved. Snežinke se pojavljao na steklih oken, vrat... takšne ali drugačne dekoracije nas pozdravljajo po prostorih. Adventni koledarji(naš je v letošnji sezoni enak kot lani, le vsebina je drugačna) so zavzeli svoja mesta in pri nekaterih tudi adventni venčki (mogoče podatek, da je letos sploh pri venčkih v modi uporaba volne tako in drugače). Eden izmed naših v hčerini sobi...
Sem ter tja se pojavi še kakšen kupljen okrasek, ki v letu domuje v kakšni od omar in se potem bohoti na kakšni mizi, polici....