Božični čas iz domače delavnice -Its a Christmas time

Iz božične delavnice

2011-08-24T15:56:00.000+02:00

Pozdravljeni vsi skupaj.
Po dolgem času me je danes spet pot zanesla semle in moram priznati, se mi je kar milo storila. Rada sem objavljala na teh straneh. Pri vsej množici objav in komentarjev je tule nastala že rahla zmeda.

Ampak delavnica ne zapira svojih vrat. Le seli se z novimi objavami na novo, že malček popisano stran. Čeprav vas ni bilo veliko, ki ste me spremljali, ste močno popestrili mojo božično delavnico in mi pomagali na moji poti s svojimi kometarji.

Božično delavnico boste odslej našli tukaj.

Tik pred Božičem ....

2010-12-23T08:48:00.000+01:00

... se jaz sestavljam skupaj. Telo je izžeto, glava pa povsem prazna, zmedena .... nesposobna jasnega razmišljanja. Včeraj nisem bila sposobna izračunat niti povsem preproste računske kalkulacije in prav hudo mi je bilo. Telo ni pustilo, da bi šla gledat hčero, ki je igrala v gledališki predstavi in tudi to je strašno bolelo. Kar nenadoma me je položilo (očitno neka zastrupitev, čeprav mi ni jasno s čim, da bi se pa sedaj spuščala v podrobnejše preiskave, res ni pravi čas, saj je pred leti to trajalo skoraj tri mesece, da so odkrili, da sem bila alergična na neki preparat, ki sem ga dobivala v bolnici). Dva dni sem preživela kot v transu, ne da bi se zavedala same sebe. Včeraj proti večeru sem počasi sestavljala delce in se začela vračati nazaj... čisto počasi in negotovo pri prav vsakem koraku. Prvič se mi je naredilo, da nisem mogla realizirati enega naročila in se še na tem mestu opravičujem in ne znam povedati kako mi je hudo. Prav tako sem (tudi prvič) včeraj morala dve naročili zavrniti.

Tudi če bi bila povsem zdrava, bi se borila z zadnjimi minutami, takole slabotna pa.... Preprosto ne gre in ne gre. Hvala vsem za razumevanje.
Tako je žalostno prazen ostal album, ki bi moral biti že dokončan. Žal. Vendar bo že nekoč dobil svojo podobo. Takšno kot sem mu jo namenila.

Zastala je peka, zastala so moja darilca, polovica napisanih voščilnic še vedno leži na mizi.....Zvečer (pravzaprav pozno zvečer kot v pravi božični delavnici) sem se le morala toliko sestavit skupaj, da sem usmerjala 5 palčkov(takšnih velikih), ki so zasedli mojo delavnico, da smo družno zavili okoli 90 darilc (osebnih, poslovnih...). Zaključili smo malo pred 23 uro. In danes mi prav nič ni mar, da je delavnica v razsulu, da za polovico stvari ne vem kje so in da bo trajalo kar nekaj časa da vspostavim red. Enkrat po praznikih .... Sedaj se moram predvsem psihično pripraviti na to, da pa bomo vendarle nekaj kuhali in jedli. Včeraj je bila cela naša brez kosila, ker bi me samo pobralo ob vonjih in pogovorih. Šele po 10 uri zvečer, sem hčeri dovolila, da je začela govoriti o tem kaj in kako za božično večerjo.

Sedaj pa počasi novim zmagam nasproti. Vsi so odšli, imela sem že bližnje srečanje s sesalcem in mislim, da bom danes mogoče že celo uspela skuhati kosilo. Poizkusiti ni greh.

Lanski BOŽIČ

2010-12-21T10:14:00.000+01:00

Še en albumček je včeraj ugledal luč sveta in namenjen je moškemu delu (saj vem, da je prelen, da bi se sprehajal po blogu, zato ga lahko kar objavim). V albumu so že fotografije, tako da sem nekatere dele z obiskovalci zabrisala.

Tokrat ni kuvertni, pač pa sem za osnovo izbrala črn fotokarton. Ko sem že pri teh kartonih... včeraj sem šla v trgovino po bele, pa sem se nasmolila, ker so imela celo enega samega na zalogi. Doma pa telefon v roke in naročit iz Antusovega skladišča, kjer so mi šli toliko na roko, da bodo že danes pri meni. Hvala Antus!

Veste od česa so ti rdeči krogci? Ko se delajo plastični registratorji, so to ostanki.

Več fotografij (no, čeprav jih tu ni prav veliko) pa v albumu Last year xmas.

Gospod in gospa Božičkova

2010-12-20T06:13:00.002+01:00

Ja, počasi prihajamo do prvega vrhunca letošnjega leta. Božič.... Kasneje mu bo sledil še prehod iz starega v novo, odštevanje, čestitke, dobre in lepe želje.....

Naš lanskoletni božični par v svojem elementu ......

Tokrat viseči zložljivi album. Lansko leto sem ga naredila v rjavih tonih z jelenčki in smrečicami, letos pa takole kot vidite. Za podlago sem izbrala bordo rdeč fotokarton in ga kombinirala s črno. Dodano samo še nekaj zlatih odtenkov v pentljah(ostanki lanskoletne krasitve) in dekorativnih pikicah.

Da pa našega para ne bi zeblo in ju med letom lahko pospravimo na varno, sem jima izdelala še tole oblekico, kjer sta spravljena.

Fotografije v albumu Santa and Mrs Claus.

Prazniki -Xmas

2010-12-19T05:19:00.000+01:00

Lep pozdrav v hladno nedeljsko jutro. Kar -17,7stopinj kaže na naši terasi. Pa se mi vendar nekako ne zdi mraz. Vsaj ne čutim ga danes tako zelo.

Še eden od albumov z praznično tematiko. Nedokončan je kar tri dni ležal na mizi, ker nekako ni bilo pravega časa, da bi ga dokončala. Me je bilo kar malo strah, da sem ta čas izgubila "rdečko nit", kar se v takšnih primerih kaj rado naredi.

Pa je potem kar šlo. Sicer počasi in z veliko prekladanaja.
Vmes se je dogodila še neljuba nevšečnost, ki je trenutno še v mejah sprejemljivega, a.....Pri iskanju papirja za album, ki sem ga včeraj predstavila na Želim, Voščim, Pošiljam ... se mi je premaknilo nekaj v desni rami in sedaj sem bolj tako....."na tankem ledu", bi človek rekel.

To je kot neko prekletstvo. Prvič sem se s tem srečala 1.januarja 1988 in bolj ko premišljujem, bolj ugotavljam, da so bila v vseh teh letih mogoče samo kakšna tri leta, ko se mi s tem ni bilo potrebno ubadati tudi v teh prazničnih dneh.

Ampak gre. Se pač navadiš, da so dnevi, ko si preprosto odvisen od drugih, ko moraš zapreti oči in pozabiti, kaj bi želel in misliti zgolj na to kaj zmoreš, kaj bo šlo skozi, do še znosnega praga bolečine(npr. veš, da ne moreš odrezati papirja z ravnilom z nožkom, ker je pač zato potrebna moč in ga tako odrežeš peš.... s škarjami). Po kakšnih treh tednih pa vse skupaj ostane samo še grenak spomin in čakanje... do naslednjič.

Več posameznih fotografij pa v albumu Prazniki -Xmas.

Božična magija

2010-12-15T17:47:00.001+01:00

Ko sem pripravljala to objavo, sem mislila, da bom skupaj spravila eno lepo množico besed. Pa so se kar nekam izgubile, postale nepomembne....

Še en iz serije kuvertnih albumov. Tokrat sem rezala ogromne bele kuverte, ki so osslužile svoj namen zaradi menjave logotipa. Povsem "prosto po Prešernu" sem jih rezala in sestavljala skupaj.

Tole so stranski zaznamki, potem so pa še tisti, ki se vtikajo od zgoraj.

Več fotografij pa v albumu Christmas magic.

Tudi do konca objave se besede niso našle. Le neka čudna praznina.

Zima zima bela

2010-12-14T05:00:00.000+01:00

Ob tem naslovu sem se po dolgem času spomnila tudi istoimenske pesmice iz mojega otroštva.

Kako so stvari, ki nam začasno "uidejo iz glave"(navkljub majhnim otrokom, ki pa se dandanes večina učijo pretežno drugačne pesmi), pa se potem spet ob določenih trenutkih vračajo.

Če se prav spominjam, je tole moj prvi album na zimsko tematiko. Idejo za takšen način izdelave kuvertnega albuma sem dobila pri Lauri, ki je za mene mojstrica kuvertnih in drugih albumov.

Za vezavo strani (belih kvadratnih kuvert) sem uporabila izsekan motiv božične zvezde. Žal nisem med imetniki kakšnega rezljaljskega strojčka in imam tako na voljo skorajda nič takšnih večjih motivov. Tako sem bila primorana uporabiti po dve zvezdi na stran.Ampak pustimo to ob strani.

Uporabila sem pet belih kuvert. Tako sem dobila pet notranjih žepkov in na zunanjih straneh žepov deset snemljjivih listov, ki so prav tako namenjeni fotografijam sli tekstu. Razlog, da sem se odločila za takšen način albuma je povsem preprost: nisem želela preveč prekrivati simpatičnih papirjev. Tako so papirji še vedno vidni, ko iztaknemo list, ki je zataknjen za božično zvezdo.

Meni je všeč. Takšen prikupno otroški in kar vabi početi kakšno snežno norčijo. In seveda brez nesrečnih pripetjajev, kajti pravkar imamo doma poškodovanca, ki je začasno onesposobil eno nogo pri sankaškem spustu iz Ljubelja.

Creatissimo je v svoji zadnji prečudovito spisani objavi z naslovom Želje, sanje .... in kaj pa, če je vse res?! prebudila v meni spet kar nekaj želja. Nisem še komentirala, ker sem se preprosto ustrašila množice misli, ki so začele begati po moji glavi. Vse to je treba "prebrati" kot smo tolikokrat prebirali fižol in ločiti dobro in vredno od nevrednega.
Prav gotovo pa bo ostala želja, da bi imela kak pripomoček več(trenutno me najbolj mori dilca za pomoč pri zgibanju ali preprosto scor-pal), med dobrimi in vrednimi željami. Ne samo za mene samo, pač pa tudi za vse tiste, ki jim namenjam svoje izdelke. Kajti sedaj z zgibanjem izgubljam čas, ki bi ga lahko koristno porabila za kaj drugega. Sem skromna v svojih željah, ker sem bila vse prevečkrat razočarana. Ampak one ostajajo. Ne glede na moje doživljanje.

Več fotografij Zime zime bele pa v temle albumu.

Pisani zaznamki za darila

2010-12-13T08:23:00.000+01:00

Danes je Lucijino. Ampak o Luciji -prinašalki luči..... sem pisala že lansko leto v tej objavi.

Danes le zaznamki za darila. Tule so še brez trakov, saj se nekako še ne ve, kako se bodo kombinirali na darila in kakšna darila.

Tokrat sem poštempljala ostanke belega strukturnega fotokartona, pobarvala in lepila na barvne kartončke.

Malo bleščic sem ter tja.....

...pikic, izsekanih vogalčkov. Takšno luštno delo... za pomirit razgrete živčke.

Božične vrečke

2010-12-10T15:13:00.000+01:00

Počasi bo potrebno začeti pripravljati embalažo, kamor bomo shranili naša mini darilca. In kljub majhnosti vem, da bo vse kar bomo vložili, dano iz srca in z najčudovitejšimi željami.

Prvo je bil kupček nečesa zloženega.

Potem spet zlaganje. Tokrat v že končno obliko.

Rdeče....

Modre....

Pisane prvič....

Pisane drugič....

Pisane tretjič....

Za konec pa še rjave.

Za nekoga drugega pa takšnele:

Božična zvezda

2010-12-09T07:57:00.000+01:00

Zimska lepotica znana širom po svetu. Srečujemo jo povsod in prav gotovo domuje te dni v skoraj vsakem domu ali apa to mogoče še bo. Pojavlja se v množici najrazličnejših barv.

Bolj kot sam motiv se na naših voščilnicah pojavlja kot dodatek. Jaz sem uporabila kar oboje: motiv in dodatek. To so še lanske ideje in tudi sam motiv je še iz lanskega leta. Le barvati je bilo treba. Nekako v teh dneh ni časa za rojevanje novih idej.

Igrivo, razposajeno, barvito.....

2010-12-07T09:04:00.000+01:00

Zima je tudi čas zimskih radosti, veselja, uric preživetih na zasneženih planjavah, travnikih, hribčkih in dolinah.

Radosti , ki se jih veselijo otroci. Pa ne samo majhni. Tudi tisti malo večji.

Moji so se takole spustili po strmini in voščijo Vesele praznike.

Rokavičke in Tople želje

2010-12-06T07:57:00.000+01:00

Rokavičke v teh dneh še kako pridejo prav. Vsaj včeraj je pritisnil mraz, ki pa je dans že malo skril svojo hladno podobo. In ponoči je po naših krajih kolovratil Miklavž. Ste bili pridni, ali so vas čakale palice?
Za nami je tudi že druga adventan nedelja. Prižgali smo svečko spreobrnenja, če se še spomnite od lani.

(ps. spet tista viola barva, ki je tako nerada pozerka)

Moje rokavičke so povsem preproste, majhne in niso ne volnene in ne usnjene. Pa vseeno v sebi nosijo tople želje. Ker sem lani v adventnem času veliko pisala, bom letos poizkušala vsaj tako ... vsak dan, da se oglasim, pokažem kaj novega sem ustvarila.

Pa še trije pari rokavičk. Tokrat v rdečih tonih.
In Barbarino je tudi že mimo. Samo da spomnim. Ste posejali božično žito? Če ga še niste, je še vedno čas 13. decembra, ko bo godovala Lucija. Prav tako zraste. Prvo je bolj dolgo in svetlejše, drugo nižje in bolj intenzivne barve.

Tudi naše domove že počasi krasimo. Predvsem tisti, ki imamo majhne otroke, kar pa seveda ni nikakršen pogoj ali zapoved. Snežinke se pojavljao na steklih oken, vrat... takšne ali drugačne dekoracije nas pozdravljajo po prostorih. Adventni koledarji(naš je v letošnji sezoni enak kot lani, le vsebina je drugačna) so zavzeli svoja mesta in pri nekaterih tudi adventni venčki (mogoče podatek, da je letos sploh pri venčkih v modi uporaba volne tako in drugače). Eden izmed naših v hčerini sobi...

Sem ter tja se pojavi še kakšen kupljen okrasek, ki v letu domuje v kakšni od omar in se potem bohoti na kakšni mizi, polici....

December je tudi čas.....

2010-12-05T11:18:00.000+01:00

... da ustvarjalke izpolnjujemo razne želje. Jaz uživam pri tem. Rada ustrežem, če je le v moji moči, znanju, razpoložljivem materialu....

Del teh želja so tudi božičkove kapice. Čisto preproste. Tule npr. na različnih zelenih podlagah. Nekdo pa si je zaželel vse kapice takšne, kot so zadnje štiri. Ravno takšne in nič drugačne. Prav.

In potem, še malo drugače, malo bolj po moje, da ni res čisto samo enobarvno ozadje (saj kakšno potiskano tu niti ne bi pasalo).

Tudi zaradi vsega tega imam rada december .... ker se mi večkrat ponudi priložnost, da izpolnjujem želje, ki jih pač lahko.

Polarni medved

2010-12-04T06:41:00.001+01:00

Še eden od priljubljenih simbolov, ki se dokaj pogosto pojavlja v teh prazničnih dneh. Ne vem zakaj, kako in od kje, a prav gotovo je to kaj povezano z njegovim naravnim okoljem v katerem živi , dežele večnega snega, čarobne bele pravljice, kjer kraljuje kot največja zver na svetu. Pa vendar se je prikupil zaradi vseh simpatičnih vragolij, ki jih počnejo predvsem mladiči in so pri vsem tem še izjemno fotogenični.

Ena njihovih posebosti, je njihova dlaka, kožuh. Beli puhki kot jih večkrat prijazno poimenujemo sploh niso beli, temveč je njihova dlaka nepigmentirana in votla.Tako imajo ti privlačni štirinožci lahko dlako včasih obarvano tudi drugače, saj posebni pogoji svetlobe in pa bivalnega okolja lahko vplivajo na to. Znani primeri so, ko so se jim kožuhi v živalskem vrtu svetlikali zeleno, ker je bilo tam veliko alg.

In jaz sem jim za bivalni prostor pripravila srebrno podlago in tako je njihov kožuh postal srebrnkasto siv. Še ena od izvedb iz srebrno bele linije.

Kot se svetloba igra z njihovo barvo kožuha, sem se poigrala tudi jaz ... s sencami in belo srebrnimi odtenki.

Fantazijska drevesca

2010-12-03T06:20:00.001+01:00

Tri so osamljeno ležale v škatli že napravljenih voščilnic.
In potem so se jim pridružila nova...

Tudi to nam prinaša december. Ti prazniki v nas prebujajo čarovnijo, magijo, fantazijo....Privoščimo si lahko drznost, nekaj za kar smo mogoče med letom preveč rezervirani.

Fantazijska drevesca katerih ozadje je posuto z drobnimi belimi 3d pikicami, ki ponazarjajo snežinke. Prav takšne kot sedajle zunaj plešejo svoj ples na nočnem nebu in osvetljene z svetlobo uličnih in obcestnih svetilk pomagajo ustvarjat magičnost trenutka.

To je moj Božič .... nežno šepetajo fantazijska drevesca. In želim ga deliti s teboj. Smo združeni v eno in edino.... ti, jaz, mi vsi.

Včeraj so odšla na pot. In od tam bodo spet odšla na novo pot. Mogoče pa del fantazije pride tudi do vas. Priprite ji vrata. Pustite možnost, da vas obišče.

Smreka, smreke, smrečice.....

2010-12-02T07:41:00.000+01:00

Za božična drevesca je še mnogo prezgodaj. Za njihovo postaitev je rezerviran prav poseben dan ....božični večer. Pa čeprav jih mnogokrat postavljamo prej, saj se moramo prilagoditi tempu življenja.
V teh dneh nas večino bolj fascinirajo tiste prave velikanke v gozdu ali ob njegovem robu, ki so tako lepe odete v snežno odejo.

Kot ste opazili so moje letošnje voščilnice preproste. Sicer mi ni čisto jasno zakaj sem se tako odločila. Prišlo je povsem spontano, ker sem nekako čutila, da sem se določenih stvari preobjedla. Pa tudi pogovori z čjudmi so naredili svoje. Bila sem presenčena, kako so v sicer pestri izbiri skoraj vsakič znova segli k preprostemu, povpraševali za veliko bele barve.
Moje današnje smrečice niso odete v belo obleko.Čar bele obleke na zelenih vejah ni vedno samo pravljica. V dneh, ko pritiska mraz ali se usujejo ledene plohe, les ječi in joče in premnoga lepotica se zlomi. Še dan popreje sem se vozila po čarobnem drevoredu (le sani in kraguljčki so manjkali), v katerem so se veje sklanjale proti tlom in naredile čudovit naraven obok. A že naslednjega dne se je nekaj lepotic zlomilo. K sreči ne na mimo vozeče avtobile, pač pa tik pred njimi.

Ko padajo snežinke izpod neba.....

2010-12-01T05:53:00.000+01:00

.... vedno pomislim na najmlajše in njihovo veselje ob tem.
Ampak takšno veselje ni rezervirano samo za kratkohlačnike in malo večje otroške pojave.

Poznam (zgolj virtualno) že leta osebo, ki kot majhen otrok vstaja v trdi noči in meri debelino snežne odeje ter pri tem premišljuje in računa, kdaj bo dovolj debela za lepe angelčke v snegu, v mislih dela zavoje med palicami na smučišču in željno čaka tistega dne, ko bo čas dopustil, da se tudi dejansko spusti po beli strmini.

Zmanjkalo jih je (zmanjkalo....pravzaprav jih je bilo samo 2x po 3 narejenih). Voščilnic z tem motivom in napisom GLEJ, SNEG JE . Pa sem se potrudila in za njo naredila tri nove. Malček podobne prejšnjim, le papirje sem uporabila druge, dodala snežaka še v notranjost in na kuverto.

In ker so ravno Miklavževi dnevi (do 6. decembra), so v vrečko z naročilom romali še razni drugi mini snežaki v obliki zaznamkov za darila ali povsem ici mini preporostih voščilnic.

November se poslavlja

2010-11-30T05:27:00.000+01:00

Mesec November se počasi izteka in kot že tolikokrat do sedaj, bo svoj prostor odstopil gospodu Decembru. Posebnež med meseci. Saj s svojo večno in hkrati ponavljajočo minljivostjo ne odstopi samo prostor naslednjemu v sklenjeni vrsti za njim, pač pa tudi zaznamuje prehod iz starega v novo.

In bolj ko mesec december raste, se razvija, stopa iz dneva v dan.... bolj se v premnogih ljudeh prebujajo strahovi, oživijo tesnobe, naraščajo depresivna stanja, osamljena srca prežema nekakšna boleča žalost.....

Zatorej ne pozabimo! Ali še bolje: odprimo oči, odprimo svoja srca, prisluhnimo, se vprašajmo.....Mogoče tam nekje povsem blizu nas domuje takšna ranjena duša, ki bi jim naša topla beseda polepšala dan. Povabimo nekoga na čaj, kavo.... mu namenimo nekaj svojega časa.

Sama začenjam december z dvema kompletoma v dobrodelne namene. Ni veliko, mogoče še kaplja ne. A vem, da bom v svojem srcu in svojem domu našla prostor še za mnogo drugega ..... Le kaj neki me stane, da premraženega tujca ali tistega, mimo kogar samo hodim in mu sem ter tja zamrmram kratek pozdrav na cesti , prijazno povabim na skodelico čaja, mu mogoče odstopim svoje rokavice, povprašam po vsakodnevnem življenju, zdravju, počutju.......

Napočil je adventni čas

2010-11-28T08:24:00.000+01:00

O prvi adventni nedelji sem pisala lansko leto. Objava je bila obširna in nekako čutim, da letos nimam mnogo tega za dodati, da sem svoje skromno znanje izčrpala. Moja duša povsem neodvisno od mene in mojih želja stopa v ta čas adventa. Napolni me z mirom, pričakovanjem, moja hotenja postanejo manjša in nastopi nekakšen čas, ko postane pomembno mnogo drugih stvari, a katere med letom pozabim ali jih postavljam na stranski tir. To so stvari, ki se jim ne morem upirat. Pravzaprav pa se jim niti ne želim.

Praznovanje porajajočega se človeškega življenja .... pa so poimenovali včerajšnjo molitveno uro, ki je potekala tudi po Sloveniji in je v meni to prebudilo občutenja zahvale, da sem, da so tu mnogi, ki jih imam rada in jim je bilo življenje milostno, da so sploh tu in milostno z menoj, da smem biti del njih in njihovih poti, oblikovanj, zorenj, spreminjanj....da se trudim smejati skupaj z njimi, se dotakniti solze, ki zdrsne po licu in dati vedeti, da je njihova bolečina tudi moja in jo bomo skupaj prebrodili.

Tako se je začela včerajšnja molitev........
Evangelij: Lk 21,34-36 - "Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega" (Lk 21,36).

Nazaj k srebrno belim tonom

2010-11-27T08:56:00.000+01:00

Vračam se nazaj. Ponavadi je tako, da se tja, kjer se počutimo dobro, nas obkroža pozitivna energija....radi vračamo. Če le zaradi takšnih in drugačnih razlogov zmoremo. In srebrno bela kombinacija letošnjega leta je prav gotovo en tak primerek, da se jaz rada vrnem nazaj. Preprosto mi je všeč, dobro se počutim ob pogledu nanjo.

V osnovi sem začela s šestimi, pa sem jih potem le razdelila na dva kupčka po tri.
Brez kakih drastičnih sprememb.

Le da sem na enih dodala zvezdo v špico, pri drugih pa desno smrečico še malo namazala z lepilom in bleščicami.

En motiv, štiri voščilnice

2010-11-26T05:27:00.000+01:00

Ko sem se pred kakšno uro in pol prebudila, sem kot majhen otrok tekla k vhodnim vratom in jih v pričakovanju odprla. Nič novega. Zazrla sem se v sivo dvorišče, nikjer puhastih belih snežink.

Za danes en motiv in štiri voščilnice.

Nič novega, posebnega, zgolj uporaba že pobarvanih motivov.

Tokrat na rjavih osnovah, ki vedno potrebujejo tudi svetlejši list v notranjosti.

Ostanki dobivajo svoje mesto

2010-11-25T08:38:00.000+01:00

Pri raznih razrezih za škatle, mape .... in podobno mi ostajajo ostanki papirjev. Pravzaprav fotokartonov. In ker je tega kar zajeten kupček(več kot 100 komadov), sem se odločila, da jih nekaj porabim za voščilnice.

Npr. kar za staro dobro servietno tehniko. Vedno sem ter tja najdem kakšen že polikan motiv, kajti da bi se sedaj spravila k likanju, bi zahtevalo od mene že človeka in pol in ne samo enega. Ne vem zakaj me to opravilo tako jezi. Mogoče zaradi folije, ki je tako neubogljiva, samosvoja...

Ker imam vedno občutek, da sta dve roki vedno premalo.....? Ne vem.

No, pa še kakšen drugačen motiv.

Ko pa zmanjka primernih motivov s servitkov, sem poizkusila še takole. Kako jim že pravijo....? "eno listna voščilnica".

Snežinke in snežakci

2010-11-23T07:29:00.000+01:00

Ko sem včeraj dopoldan dirkala po opravkih, sem prvič vonjala zimo, sneg, snežinke.....

Mogoče sem ravno zaradi tega spet vzela v roke Beccine snežačke in jih nekako skombinirala na voščilnice.

Tokrat sem izbrala easel obliko. Mislim, da nas ni malo, ki nam je všeč njena razgibanost in povsem drugačen pristop pri izdelavi. Nekako sem tudi sama šele sedaj začutila utrip prihajočih praznikov. Mogoče tudi zato, ker me je pot zanesla v trgovino (z živili) in se tam že bohoti vse polno sladkih dobrot, raznih dekoracij.....

Ampak mene so premamili le čaji... dišeči, z vonjem po sadju, cimetu, klinčkih...... Danes, ko so jutranje meglice nizko nad cesto, travniki, polji in ko je gozd samo slutiti tam nekje v ozadju .... se prav priležejo vsi ti vonji.

Darilca, darilca in smrečice

2010-11-22T05:35:00.000+01:00

Včeraj sem se malo igrala z rezanjem in potem samo sestavljala skupaj.

Takšna objava kot danes pa je tudi igranje. Sem samo preizkušala nove opcije, ki jih ponuja photobucket.

Zaznamki za darila

2010-11-20T08:29:00.000+01:00

Tudi vi radi opremite darila z imeni obdarovancev?

Pri nas jih. O tem sem pisala že v lanskem letu. Za otroke je čar praznika v majhnih darilcih in vsako posebaj zavito. Tako se pod smrečico kopičijo majhni kupčki.

In ti majhni paketki potrebujejo nekaj, kjer lahko napišemo komu je namenjeno.

Tudi napis Ne odpiraj pred 25.decembrom ali Ne odpiraj pred Božičem se mi zdi posrečen. Manjši otroci pri nas včasih noč preživijo kar pod smrečico in čakajo jutra, ko skupaj odpiramo darilca. V teh nočnih urah se krešejo ugibanja o vsebini paketkov, v srčkih divja nemir in pričakovanje.... nekako to noč zmaga čarovnija, prevlada topel objem, prijazna beseda.......

Seveda pa imajo nekateri zaznamki tudi drugačne napise.

Danes sem dobre volje

2010-11-19T09:35:00.001+01:00

Navkljub kislemu vremenu in padavinam izpod neba, da imam doma dva bolnika in še nekaj ur, da naredim darilo za popoldan...... sem dobre volje.

Ampak pred tem še eni dve slikci, ker sta mi preprosto všeč. Medvedi in snežaki na kupu in pa .....

...kupček malih medvedov, ki so se malce sramežljivo skrili za tele obešene lističe. Ampak ni panike :) Saj so po štirje na vsaki škatlici.

Pa še eni bolj "pritlehni" medvedi. Čeprav niti niso tako majhni, saj je njihova dimenzija 25x15x5 cm.
Samo še opomba: tokratne škatlice niso namenjene piškotom.

In tole je razlog za veselje. Kar nekaj .... ko pogledaš. Vse belo, nič zanimivega. Ja, res je. Popolnoma belo, ozirama iz teksturnega belega fotokartona. Le še rdeča zaščita preko dvostranskega traku moti enobarvnost.

Teh prvih 15 map je včeraj končno po treh tednih usklajevanj (predvsem zaradi iskanja primernih kuvert in tako kar nekaj preračunavanj, poizkusnih rezov za te in one kuverte....) dobilo blagoslov za nadaljene delo in te na fotografiji so danes že na poti v Irak.

Kar kamen se mi je odvalil od srca. Na dolgih poteh bodo v sebi nosile sedem belih kuvert in sedem čudovitih pisanih otroških voščilnic, kjer barve kar kričijo. Ravno zaradi tega vsa ta belina.
Sedaj pa naprej v boj .... s kislim vremenom :) pa vendar toplim in prijetnim občutkom v srcu.

Rdeča, zlata, bela ali ko papirji govorijo sami

2010-11-17T09:36:00.000+01:00

Rdeča, zlata in bela so dokaj pogosta barvna kombinacija .

Zakaj pa sem dodala tisti drugi del pri naslovu, pa pove fotografija. Na voščilnicah so minimalistični dodatki, saj čudovit transparentni papir(spet) govori sam za sebe.

Šest različnih postavitev, vsakič tudi delček tega papirja v notranjosti....

Vsem je skupen transparentni papir, ki se delno ponovi v notranjosti in pa pokončen format z zgornjim zgibom.

Brez pretiravanj, povsem preprosto...........

Škatlice za piškote

2010-11-16T09:28:00.000+01:00

Ja, naslov je čisto pravi, saj so prav vse tele škatlice namenjene točno za piškote.

Domači piškoti so vedno primerno darilo.

Nekdo me je vprašal: zakaj ne klasične škatlice. Pri teh potiskanih kartonih ne, saj se na drugi strani motivi obrnejo na glavo. Čisto preprosto.

Voščilnice v modrem

2010-11-15T06:20:00.000+01:00

Mislim, da ni potrebno vedno omenjati, da imam modro barvo rada. Preprosto me privlači. Pa čeprav ni ravno tista tradicionalna božična barva, vseeno zavzema kar nekaj prostora pri prazničnih izdelkih, saj modra barva nekako simbolizira tudi zimo.

Kot prvi so nastali trije snežački, ki jih je narisala Becca. Svojim risbam sicer dodaja črko B, pa se tule žal ne vidi, ker so snežaki izrezani in lepljeni na ozadje.
Uporabljala sem modro blazinico , ki mi jih je prijatelj lani naročil prek spleta po smešno nizki ceni 0,5€, vendar so žal imeli samo te modre. Saj veste .... čez 100 let vse pride prav.

Za nasledje pa sem motiv dobila iz bivšega COC-a ali sedanjega World of Crafters. V obeh primerih sem uporabila moder snežinkast transparentni papir, ki je v moji zalogi že sigurno kakšne tri leta.

25 dec sem natisnila in številki pobarvala. Seveda prav tako v modrem. Druge imajo dodan tudi mini zaznamek za darilo. Ravno tak trak transparentnega papirja je ostal na mizi. Ga zavreči, spraviti za naslednje tri leta......? Pa sem ga kar porabila in tako rešila dilemo.

Veliko darilo

2010-11-13T15:40:00.000+01:00

Se moram malo predramit. Po kosilu je bilo tako prijetno toplo, pa še malo počitka pred tv in me je kar zmanjkalo. Sem šla malo v deželo sanj, sedaj sem pa takšna, kot bi me nekdo prežvečil in izpljunil.

Kupček.
Tole sem si kar dolgo želela narediti in sedaj končno sem. Kako naj sploh to poimenujem ... ne vem ...sem nadela kar eno tako spekerdrano ime ztape.

Sama ideja se je porodila pred leti, ko mi je kronično primanjkovalo penastega debelejšega traku za sestavljanje. Ampak potem sem delo vedno prilagodila tako, da sem pač trak minimalno uporabljala. Sedaj sem se pa samo preprosto lotila.

Notranjost: levo sem naredila žep za denar, darilni bon, vrednostno kartico.... desno pa sem dodala natisnjeno misel.

Končni rezultat mi je všeč in prav gotovo bom tole še ponovila sem ter tja .... se bom pač prepustila idejam in upam, da ne bo na vrsti spet čez nekaj let. Mogoče pa že jutri.....
Voščilnica se popolnoma stisne skupaj, le v spodnjem napisu desno je nekaj penastega traku.

POZOR! ne odpiraj pred BOŽIČEM

2010-11-11T06:33:00.000+01:00

Očitno je moja letošnja (ampak trenutna) ljubezen srebrno bela kombinacija. Saj sem jo delala že pred leti (kot servietno tehniko), pa pozabila, kako zelo všečna mi je bila že takrat.

Tokrat sem si za osnovo izbrala bel strukturni fotokarton. Res je lep in hvala URŠI za namig, da bi se tudi z njim dalo kaj narediti. Drugače dvomim, da bi ga kupila (ja, čeprav jambram in stokam, da nič ne kupim, so pa fotokartoni le tisti, ki jih kupujem ...zdaj dva, zdaj deset....čisto po potrebi).

Ideja za tole postavitev seveda ni moja. Pobrala sem jo tule in pač priredila moji "trenutni ljubezni". Všeč mi je ta preprosta izvedba in papir, ki je kar klical po tem, da notranjosti sploh ni potrebno izdelati.

Seveda pa nisem "zacementirana" zgolj samo v srebrno belo kombinacijo. Ta napis sem izdelala pred kakimi 14 dnevi ali še malo več in ga končno uporabila(pravzaprav pa sem ga naredila kot dodatek za na škatlice in ne voščilnice, tako da me ta izvedba še čaka). Tudi ta postavitev ni iz mojega zeljnika, sem pa žal pozabila kje sem naletela nanjo. Pri teh sem v notranjost dodajala po eno samo samcato darilce.

Ne vem kaj se dogaja na tem blogu

2010-11-08T18:51:00.000+01:00

...ampak moja prisotnost je prav minimalna.

Saj nekaj se dogaja, a vendar vse nekako mimo mojih planov, ki sem jih imela. Tako npr. Medvedja dežela sem ter tja dobiva nove člane ...takšne in drugačne, samo da je medvedkasto.

Velike(zelo...višina 18 cm) in čisto majhne. Takšne, da sem na pokrov komaj stlačila enega reveža medveda. Je pa zato vsebina x4 :)

In že nekaj časa pobarvani motivi so dobili svoje mesto skupaj z drugimi papirčki in čipko.

Še modro zelena kombinacija in ponovno smrečice. Ja, pa še eden od okroglih napisov, ki sem ga oblikovala, pa jih kar nekako nimam časa porabit.

Zaznamki za darila in še kaj...

2010-11-05T18:38:00.001+01:00

Večni problem.... pri nas. Čisto vsako leto eno te isto.Uleti ta ali oni (seveda tik pred zdajci) in hoče v petih minutah hitro nekaj eno embalažo in še po možnosti opremljeno z imeni.

Saj tisto z embalažo na hitro še gre. Vzameš v škatli eno rolo darilnega papirja, selotejp in to je to(najbolj izi varianta, ko je treba v pol ure zaviti recimo 30 majhnih in po možnosti še ne enakih darilc za sodelavce). Pri tistih lističih se pa ponavadi zatakne. Najmanj pomembna stvar se pri množici daril izkaže še za kako pomembno. Letos se ne bom pustila tako presenetit. Pisalo v roke in v stilu "Ferdo piši" (se še kdo spomni te reklame?) naj počečkajo, popišejo, porišejo in .....

Pa še dve škatlici malo večjega formata......

Z okencem v sredini....

Pa še dve (tukaj še nevideni) iz Medvedje serije, dežele medvedov.

PS:: Da ne pozabim oz. naj vas spomnim še en krat: objav s povezavami do raznih navodil za izdelavo na Božični delavnici ne bo več, pač pa so se ti linki selili na nov blog Ideje, namigi, postopki.... , da bo zadeva bolj pregledna in lažja za iskanje. Zadnja objava nas vodi do nekaj adventnih koledarjev.

V medvedji deželi

2010-11-03T18:20:00.000+01:00

Ja, za nekaj časa sem se preselila v medvedjo deželo.

Pa je kar pasalo v teh turobnih dneh, kar naprej sivo, deževno, z ranjenim prstom, ki je sedaj varno skrit pod prevezo, da ne bi bilo še kakšnih traparij.

Medvedki so eni taki simpatični liki, ki se pojavljajo kar naprej, skozi vse leto, za vse starosti in priložnosti ter seveda tudi ob božično novoletnih praznikih. Mogoče veliko bolj pritegnejo otroške učke, zato so te današnje delane prav z mislijo na njih, njim namenjene.

Tale prva lahko sprejme kar nekaj v svojo notranjost (šal, rokavice, nogavice.... veliko sladkarij, tudi kakšno manjšo igračo), poizkusila sem tudi s piškoti in prav odlično sedejo noter. Seveda sem jih predhodno dala v papirnato vrečko, da se ne bi umazala škatlica.

Naslednje pa so malo mešane. Skupno jim je to, da imajo enobarvno dno, pokrov pa je seveda .... medvedkast.

S tem pa se seveda moje pohajkovanje po Medvedji deželi še ni končalo.
Če so zgornje bolj nekako klasične in tudi nekako večje, pa čeprav še vedno majhne, pa so slednje ozke in manjše.

Dno je vsem skupno, pri pokrovih, pa sem delala razlike. Priznam..... te so mi skorajda najbolj simpatične.

Do prihodnjič..... in hvala za vaše obiske.

Nekaj iz EKO božično-novoletne serije

2010-11-01T06:04:00.000+01:00

Fotografijo EKO serije sem že predstavila. Od tiste fotografije se ni kaj dosti dogajalo, vsaj ne zelo novega.

Tu sem torej za osnovo izbrala eko karton, za spremljajoči barvi pa rjavo in rdečo, vse skupaj začinjeno s kančkom zlate.

Kar se samih motivov tiče, pa v dobršni meri prevladuje glava božička, ki sem ga tako ali drugače dodajala na osnovo. Vsi odtisi so dadani kar na samo eko osnovo. Svetleča obroba kape, 3d rdeče pikice in posut lepljen "bel sneg" na bradi in brkih, imitacija stekelc na očalih (lak) .... se ponavljajo skozi skoraj izbrane motive, kajti nekateri so tudi malo drugačni.

Tu so majhni zazanamki za na darila, kjer sem uporabila le delni odtis, pa zaznamki, ki sem jih delala na papirnatih wc rolicah in so hkrati tudi mini voščilnica v notranjosti.

Sem ter tja sem dodajala tudi druge štampiljke, barve......

Podobno pot sem ubrala tudi pri voščilnici. Izbrala sem easel obliko.

Tu se pojavlja tudi gumb, naravna vrvica, nekaj rjave valovite lepenke.........skupaj s pripadajočo kuverto.

Pri meni ne smejo manjkati tudi mini darilca za majhne sladke končke.

Trije različni tipi, za različne potrebe.....

Jelenček in božiček

2010-10-29T11:08:00.000+02:00

Tri krat nova voščilnica.

A veste, da sem letos prav vesela za vsako, ki jo naredim. Ne vem kaj je en vra......, ampak letos očitno še ni prišel čas (pa upam da bo), ko bi mi voščilnice sedle.

Spet sem se zgolj poigravala z različnimi postavitvami.

V delu , nekje med ostalimi "vdeluizdelki" pa tudi božična eko serija.....

Lep podaljšan vikend vsem skupaj.

Tole je moja 606 objava na vseh treh mojih blogih

2010-10-27T15:53:00.004+02:00

PAPIRNI STOŽEC (naj bi bil tradicionalno nemški)
PIŠKOTNI MOŽICLJI IZ FILCA

Ker sem vas že v lanskem času oblegala z raznimi božičnimi pisanji, nekaj idejami, namigi, pa tudi predstavljenimi postopki.....je za letošnje leto nekako zmanjkalo nekaj tega, da bi lahko zapolnila praznine prazničnega časa. Zato bodo letos takole na vsake nekaj časa tukaj takšne kratke objave, ki jim bodo skupne POVEZAVE (tudi oznaka), vedno na tak način, kot je današnja.

In ne spreglejte.....Več o tem -spodaj.
Na tem področju imamo nešteto možnosti in vedno znova se ponavljajo nove ideje, ali pa zgolj stare dobijo nek nov, bolj prefinjen videz, malce drugačno izpeljavo, druge materiale.....

Na spletu lahko najdemo nešteto postopkov za izdelavo obeskov za na smrečico. Npr.: bunkica iz papirnih trakov, trikotna oblika iz sladolednih paličic (primerno za zelo majhne otroke), našla sem tudi palčka, ki ga lahko spremenimo v božička in je za osnovo podolgovat storž.

Darilne škatle za piškote

2010-10-26T19:54:00.000+02:00

Uhhh!!!

Sem že mislila, da mi danes ne bo uspelo izpeljat tele objave, ampak že nekdo poskrbi za to, da preprosto moraš oz. še bolje Želiš.

Tako so danes na vrsti piškotne škatlice, škatlice za piškote, piškotnice.... Teh se vedno rabi, tu in tam, ta ali oni. Sama za sebe že vem, da jih potrebujem prav vsako leto in da prav vsako leto lovim tiste zadnje minute, ko je vse skupaj tik pred zdajci in natrpano s sto in eno stvarjo.

Ideja za tele potiskane se je rodila povsem spontano in slučajno in pravzaprav me je "nekdo ali bolje dva" malo porinil v vse to. Pa je tako kar prav, ker drugače bi spet odlašala in odlašala in smrečica bi že mogoče stala, papirji pa še vedno ležali in čakali......

Malo takšnih, malo drugačnih....Po motivih, nekaj drobnih izpeljav, po velikosti (se pravi prostornini za hrambo piškotov). Hmmm.... sem jih danes morala prav kupit, da sem si sploh lahko vizuelno predstavljala koliko tega in kako in ....
Letošnja novost je tudi to, da sem že kar v osnovi vsaki škatlici priložila belo papirnato vrečko. Kadar jo potrebuješ, je namreč prav nikjer ni.

Ti dve sta izmed tistih "za nekaj več".

So pa tudi manjše. Tudi v te manjše bi lahko položili piškote, ampak meni osebno se zdijo boljše za kaj drugega. Nakit, bombone.....

Različno visoke, takšne in drugačne...

Toliko za danes od mene.

Sedaj pa že dirkam v povsem drugačen svet kot so škatlice.....albumi, spomini.....Joj!!! Pa Gospodar prstanov bo ravnokar, pa lakota me muči in ....

Malo netipična božična....mogoče?

2010-10-25T12:11:00.001+02:00

Ampak mogoče samo na prvi pogled, ali še bolje netipično lice voščilnice.

Na beli osnovi. Mogoče samo zvezde malček spominjajo na prihajajoči čas.

Notranjost pa razkrije drugačno podobo.

Božični triptih.

Mogoče preveč bele?

Božične zvezde v krogu

2010-10-23T06:38:00.001+02:00

Oktober se počasi približuje svojemu koncu in trenutno so pred nami krompirjeve počitnice. Priznam, da nekako čutim, da se jih letos ne veselim toliko, kot poprejšnja leta.

V moji glavi vlada nekakšna nebodigatreba zmeda, imam kar nekaj dela, ki čaka in v tem tednu se bo kar malo težko skoncentrirat na najmlajše dva. Bo že nekako. Naj bo vreme, da nas bo spremljalo na kakšnem od potepanj.

Tele tri so nastale kar tako, da sem preizkusila napis, ki sem ga že dolgo nazaj oblikovala. Motiv božične zvezde pa prihaja od Beccy.

Povsem preprosto in čisto bi tudi lahko rekla, saj tokrat po dolgem času nisem izdelala notranjosti. Se mi ni zdelo, da je to potrebno. Sem želela, da prevladuje bela.

Drugače pa sem dopolnila mojo zbirko lepilnih trakov. Z tistim največjim, belim spodaj. Sem bila kot majhen otrok in moji domači to le težko razumejo, da ob nekem lepilnem traku pokažeš takšno navdušenje in veselje. Dolgo sem ga iskala in končno dobila. Penasti trak debeline 1mm. Yea!!! Če katero zanima, me lahko kontaktira na mail. Je pa to kolut 50metrov in cena 10€. Ga bom še naročila.

Tu sem ga prvič preizkusila.... pri teh zvezdah. Ustvarja minimalno debeline, se lepo reže tudi s škarjicami.Le velik je. Ampak saj s časom bo postajal vse manjši :)

Pa še en (drugačen) napis v krogu za vas. Velikost poljubno prilagodite. Pri oblikovanju sem ga malo zamaknila, ampak ni panike, saj je vendar krog.
Za osebno rabo in ne za prodajo!

Ps: pa še nekaj sem pozabila! Zahvala ekipi Antusa na Jesenicah, ki vestno pripravi vsa moja takšna in drugačna naročila, so vedno prijazni, ustražljivi in me opozorijo na kakšen material, ki ga sama tudi spregledam.

Hvala ekipi Antusa

Srebrno belo - darilna embalaža

2010-10-22T05:32:00.000+02:00

Pa sem spet tam ..... kjer domujeta srebrna in bela.

Še vedno nisem našla pravega izraza za tole obliko. Najraje jo poimenujem kar polškatlica. Praktično nekako je škatlica, ampak tudi vrečka in.... Ne vem.

Ker je srebrno svetleč papir dokaj mehak in zelo upogljiv za zgibanje, so te srebrne polškatlice delane tako, da imajo bel notranji vstavek skozi celotno dolžino škatlice, del pa ga gleda še ven in okrasno poštemlpljan in namenjen zavezovanju oblike.

Notranji beli vstavek se vidi na tej fotografiji. So pa te polškatlice lahko primerne tudi za polnjenje s piškoti.

Tule so npr. napolnjene z medenjaki (prej sem jih dala v celofansko vrečko).

Kot pri čisto pravem transportu pa jih seveda lahko uporabimo tudi za "razsuti tovor" :) Na zadnji strani sem dodala mini lističe na vrvici, ki služijo povsem kratkemu voščilu ali pa zgolj temu, da škatlico opremimo z imenom obdarjenca.

Mini vrečke -za nakit, sladkarijo.....

2010-10-18T10:48:00.001+02:00

Seveda..... SPET srebrne. Ma ne morem ven iz svoje kože. In ici mini (podatki na spletni strani).

Tukaj je kar tako na slepo napolnjena z bonbončki, ki so bili pač pri roki. Seveda pa je primerna tudi za kakšen kos nakita .....(sem trenutno brez idej :( )
Več fotografij na moji spletni strani.

Simpatična muca

2010-10-17T09:07:00.000+02:00

Da pa ne bo blog z nazivom Božični čas iz domače delavnice le preveč monoton in prekrit s srebrno belimi toni, smrečicami iz valovite lepenke....... (to se pa res ne bi spodobilo; Le kje neki so prave božične barve? Rdeča, zelena, zlata....?)

Pa verjemite ali ne, da je bilo težko. Ta barvni prehod. Kar dolgo sem prestavljala in z ničemer bila zadovoljna, zato so takšne kot so.
Dodala sem dva lističa z napisi kjer sem namesto običajne števične kode vnesla datuma za božič in novo leto.

Ker sem na notranji bel list odtisnila rdeče zvezdice, so se le te ponovile tudi na kuvertah.
Posamezne so na ogled TULE, saj gre zgolj samo za tri različne postavitve z enakimi materiali.

Srebrno bela in smrečice -tokrat s škatlo

2010-10-16T17:23:00.000+02:00

Povsem preprosto, s še vedno do sedaj v tej seriji rabljenimi papirji.

Voščilnico sem pripredila in je toliko velika, da lahko sede v škatlico. Zraven je iz ostankov (preveč narezanih in pikastih smrečic) nastal še čisto ici mini tagec, ki se ga mogoče lahko tudi kam priloži. Škatle so primerne za domače piškote, bombone, pa tudi nakit bi se lahko znašel v njih.Ali pa par rokavičk, nogavičk.....

Na prvi pogled se kompletka ne razlikujeta.... pa vendarle.....

Sta drugačna.
Res je: Ko nekam padem, padem globoko in kar nekaj časa tam ležim. Tako je s temi smrečicami in barvami.

Bele smrečice -drugič

2010-10-15T06:42:00.001+02:00

Še vedno sem pri svoji srebrno beli liniji. Tokrat sicer začinjeno z nekaj črne, a mislim, da se barva odlično poda k srebrni. Ideja za postavitev izhaja iz SCS, kjer se občasno (najbolj vezano na čas, trenutno ustvarjano počutje) udeležim tedenskega Card Sketches. Tokratna postavitev mi je ležala, smrečice in barve, pa me itak preganjajo zadnje dni.

Imam to rada ali ne, ideje v moji glavi hitijo ubirat svojo pot in se prav nič ne zmenijo za to, da je zunaj vendarle lep in sončen jesenski dan. One gredo po svoje in jaz se jim moram prilagoditi, podretiti. (o tem, kako ne mara sredi barvite jeseni razmišljat o zimi in hladnih barvah, piše Jožica na svojem blogu). Seveda pa bi bilo veliko bolje imeti sposobnost..... upreti se tem idejah. Ker včasih bi bilo bolj pametno narediti kaj drugega (tudi bolj važnega), kot pa se takole igrati skupaj s svojimi idejami. A to je kot nekakšno prekletstvo, podobno tistemu ko imamo kakršne koli druge "težave". Npr. prehranjevalne. Veš da ne bi smel tega pojesti, pa ne toliko, pa ne sredi noči, pa vseeno..... Koščki čokolade ali čipsa, skleda pomfrija se prilepijo na dušo in jo nežno božajo. In tako mene božajo moje ideje.

Ostala sem pri valoviti lepenki, srebrni vrvici in tokrat dodala kar na roke napisan napis.

Tudi tokrat jih je pet enakih v kompletu. Z delno izdelano notranjostjo ....samo srebrna smrečica in zvezda.
Srebrno bela linija me preganja (kot sem že napisala), kakšnemu od mojih obiskovalcev pa bo tudi pokazala, kako povsem običajna bela smrečica (pravzaprav le trikotna oblika in mogoče v kaki od naslednjih objav zamenjam barve in bo smrečica postala srebrna) skozi objave spreminja svojo podobo. Za izdelavo ne potrebujemo veliko, končni efekt pa je zadovoljiv.

Srebrno bela novoletna linija

2010-10-14T06:13:00.000+02:00

Večina (in tudi za sebe bi lahko to rekla) še vedno in vselej prisega na tradicionalne božične barve. Včasih pa je le dobro narediti tudi barvni korak proč od tega, saj vsi le nimamo enakega okusa.

Jaz sem se odločila za majhno SREBRNO BELO LINIJO. Nekako pomirjajoče je delovalo na mene tolike beline in srebrni vstavki.

Kaj pa vi?

Kako se odločate pri izboru barvne palete? Pa naj se dela lotite sami ali pa zgolj premišljujete o tem, kakšna po vaša "rdeča nit" za praznike ob koncu leta in prestopu v novo.
Večinoma tudi naši bivalni prostori ob praznikih dobijo nekakšen "barvni pečat". In voščilnice za prijatelje, znance, sorodnike......si izberete tudi tu nekakšno rdečo nit, ali se z njimi prilagajate posameznikom?
Vsekakor bo ta srebrna bela kombinacija pri meni kar nekaj prisotna v letošnji sezoni. S prvimi poizkusi sem zadovoljna in konec koncev gre tudi za izbor materialov, ki so pri roki. Za letošnjo sezono namreč nisem kupila še popolnoma nobenega materiala.

V moji glavi se že kuhajo nove ideje in izpeljave.

Kompletek sestavlja pet enakih voščilnic.

Do prihodnjič....ko bo na vrsti spet SREBRNO BELA LINIJA, saj materiali že čakajo, da se jih lotim.

Preprosto in čisto

2010-10-11T18:38:00.000+02:00

V vseh takšni in drugačni norišnici.......vendarle en kompletek.

Preprosto, čisto, brez kompliciranja (razen v moji glavi).....

Idejo sem dobila tule in jo seveda malček prikrojila.

Del odtisa sem dodala še v notranjost in prav tako na kuverto.

Sedaj pa nazaj v "noro hišo".

Kristalne smrečice

2010-10-09T17:53:00.000+02:00

Danes pravzaprav sploh nisem hotela objavljati, pa se mi je kar nekaj kolcalo. Močno in dolgo, da me prav bolijo mišice od kolcanja. Le zakaj neki? Najbolj verjetno bi bilo (so prišepnili stari oča), da me nekdo opravlja. Pa naj! Dokler o tebi govorijo (pa naj bo slabo ali dobro), si še živ in zanimiv (spet stari oča).

Pa naj bo objava! Mogoče kolcanje prenesem kam drugam. Delček telih smrečic je bilo že videti v objavi na Želim , Voščim, Pošiljam.....
Smrečice sem delala z lesnim kitom na kartone. Prebarvala sem jih z lepilom in posula z ledenimi kristali.

Vse ostalo pa so bile samo še postavitve. No, pa seveda sestavljanje rožic, izdelava škatel.

Posamezne komplete pa si lahko ogledate na spletni strani.

Darilne škatlice

2010-10-07T19:14:00.000+02:00

Ja, še vedno sem pri škatlah.

In še vedno sem pri tem, da uporabljam materiale, za katere sem sklenila, da ne bodo več ležali kot nebodigatreba in nevemkolikočasa, ampak spremenili svojo podobo.

Stolpe pa sem danes skrajšala in tako samo po dve škatli v kompletu.

Božična delavnica odpira svoja vrata

2010-10-06T07:44:00.000+02:00

Priprave na božično-novoletne praznike prav gotovo zaznamujemo tudi ustvarjalke in ustvarjalci.

S svojimi idejami (pa naj bodo že videne ali ne), uporabo različnih tehnik, materialov in konec konec tudi tem, ko med brskanjem za idejami naletimo na to ali ono pametno izpeljavo in jo posredujemo naprej. Nekako bi lahko rekli, da je ta čas raj za nas ustvarjalce. Kajti nikoli med letom ne delamo tako veliko, s takšnim zagonom in veseljem.
Vsakdo po svoje.
Nekdo si izbere "rdečo nit"(pa naj bo to motiv, barvna kombinacija, tehnika.....) in večina njegovega ustvarjanja teče v tej smeri. Spet drugi (med te mislim da sodim jaz) pa skačejo zdaj sem zdaj tja in so tako novonastali izdelki povsem različni in lahko bi rekli pisani.
Ker tudi ta čas zaznamujejo barve in celo barvne zapovedi za določeno sezono, nekateri temu prilagodijo svoje ustvarjanje. Ne vem katera barva bo modna v letošnjem letu. Mogoče pa bo kdo bolj poučen namignil v svojem komentarju.

Jaz se največkrat prepustim kar toku, da me sam nosi in velikokrat štartam tako, da pregledam materiale, ki že ležijo in ležijo in.....pa nikoli niso bili tako privlačni, da bi iz njih kaj nastalo.
Tako je tudi v današnji objavi.
Prijetno potiskani kartoni (nakup v Mullerju) so ležali in ležali in čakali. Sedaj ko glava še ni tako polna raznoraznih idej, so prišli na vrsto.
In vsekakor so primerni za darilno embalažo. Le te pa tako ali drugače ob praznikih potrebujemo kar nekaj. Nekoč sem preračunavala in si mislila, da je zavijanje daril v ovojni papir veliko bolj cenovno ugodno, kot pa takšna ali drugačna embalaža. Je res. Cenovno je nekaj bolj ugodno (če zadevo seveda samo zavijemo in dodamo listek z napisom). Ker pa ustvarjalke vedno še nekaj dodajamo v iskanju lepote, posebnosti, unikatnosti....pa potem ni več takšne velike razlike.
In seveda papir naši obdarovanci ponavadi strgajo (pri kakšnem lepem meni kar duša joka), škatlice pa lahko ostanejo.

Stolp iz škatlic.Z zelenimi in modrimi pokrovi. Vsaka škatlica nekoliko manjša, da jih lahko tudi zložimo skupaj, ali pa ......(jaz sem jih pač povezala skupaj) podarimo vsako posamezno. Kaj bo v njih? To pa ne vem.

Na vse pa človek res ne more mislit :)
Niti to ne vem, če bodo ostale doma. Mogoče pa bo kdo drug točno vedel, kaj bi lahko v njih priložil kot darilce.

Tako! Božična delavnica je odprla svoja vrata. Sicer še tečaji niso naoljeni, steklo na njih je še rahlo motno in na podbojih nekaj prahu iz lanskega leta (ali je to še od kake leta popreje?).

Počasi prihajajo dnevi , ko bo treba začet delat

2010-10-03T12:10:00.000+02:00

Čeprav ste nekatere že delovne in pridno ustvarjate za božično novoletne praznike.
Jaz še nisem tako daleč, saj mi Božiček lani ni prinesel malo bolj izostrenega občutka za tempiranje časa, ampak....saj bo. Čeprav mislim biti v letošnjem letu bolj malenkostna.

This slideshow generated with Smilebox

Zato za danes (za ogrevanje) samo nekaj poprejšnjih darilc. Da se spomnim, kako to že gre.

Hmmm...saj vem, še tretja na postavitev

2010-06-16T19:40:00.000+02:00

Sem že napisala, da nastaja še ena.

Tokrat sem motiv izrezala in ga dodala na ovalno obliko.
In čisto slučajno sem opazila, da imajo na Winter Wonderland tematiko tradicionalnega božičnega cvetja, pa sem dodala še zvezdo.

Seveda pa je sama postavitev spet iz Die Cut Dreams Christmas Club.

Še pogled na notranjost.
Sedaj pa sem zaključila tole za nekaj časa. Me preganja drugo delo in upam, da bo pravočasno dokončano.

Postavitev ostaja

2010-06-15T07:32:00.000+02:00

Kako tipično za mene.

Ko začnem z nečem novim, se v meni vedno porajajo vprašanja, kako bi lahko to še spremenila, podrugačila. Kako bi z podobnimi materiali ustvarila nekaj drugačnega. Motiv je enak včerajšnjemu in tudi papirji so takšni, le drugače razporejeni.

Seveda je tudi postavitev enaka, se pravi tista iz Die Cut Christmas Club. Zakaj pa imajo napisano, da se lahko prijaviš kolikokrat želiš? :) :) Ja, ja.....saj stvar sploh ni v izzivu, ampak je kriva postavitev, ki me je pritegnila.

Še notranjost. Čisto preprosto.
Namig: hmmm, v delu je že tretja .)

Praznično vzdušje sredi junija

2010-06-14T15:23:00.000+02:00

Nikakor si nisem mislila, da bom sredi junija delala praznične voščilnice, ali kar koli drugega. Pa je tako prišlo.....kar samo od sebe. Pritegnila me je postavitev, ki je nisem še nikoli delala. In zakaj ne? Pa še štempiljke so bile ravno zunaj, ker so pred dvema dnevoma pripotovale nazaj k meni, čeprav sem rekla, da jih ne potrebujem tam nekje do avgusta.

Prva, malo za pokušino, v čisto drugačnih barvah, kot jih sedaj uporabljam pri delu (tam je vse bolj roza, lila, umazano belo...).

Pa še bežen pogled v notranjost (le teh še vedno ne znam slikat).
Postavitev pa je za Die Cut Dreams Christmas Club.

Praznična objava

2009-12-26T07:33:00.000+01:00

Končno le nekaj časa za objavo. V teh dneh še tista meni ljuba zgodnja jutra (že kar sredi noči) niso več moja, saj preprosto spim.

Naši prazniki so ponavadi ŽIVI. Toliko dogajanj, ljudi, občutenj.....stačenih v tri dni, da človek včasih preprosto ne more več slediti. In najlepše darilo je bilo, da je tudi starejša hčera v teh dneh našla čas za pot domov, bila z nami....kot vedno in vsako leto do sedaj, pa čeprav že skorajda živi svoje življenje.

Aranžma ob adventnem koledarju.....Okrogla preoblečena kovinska škatlica je takrat še samevala z enim samim darilcem zataknjenim v zemljo. Božično žito je obrodilo in zrastlo.....

Tudi v množici majhnih prozornih lončkov, ki so šli za majhne pozornosti vsem tistim, ki žita niso sejali sami.

Uspelo nam je pobarvati še kar nekaj obeskov , izdelati škatlic tik pred zdajci.......

Tik pred zdajci dokončati tudi aranžmaje, ki so šli za darila.

Na mize smo postavili dobrote. Vse na tem krožniku (vključno s prekrasno svečo) so darilo prijazne sosede.

Še nekaj zadnjih darilc za otroke.....

Dnevi so minevali v pripravi hrane, druženju, sestavljanju kock, teh ali onih obiskih....

In seveda! Na božični večer sta prišla gospod in gospa Božičkova....v čisto pravem stilu: s pozvanjanjem zvončkov, značilnim pozdravom in majhnimi darilci, ki so bila tisti trenutek še kako pomembna, čarobna.

Vem, da se je tudi vseh vas (obiskovalcev tega bloga Božični čas iz domače delavnice) dotaknila čarovnija božičnega duha. Pri vsakem drugače, na njemu in njemu bližnjim lasten način. Čarovnija? Pravljica, saj je toliko tega v tem času zastrto s tančicami skrivnosti, prekrito z govoricami o ...........pa naj bo to skrivnostno in tako pomembno Rojstvo, ali pozvanjanje jelenjega kardela tam nekje na nebu, gromkega pozdrava, ki ga slišimo v dimnikih ali zgolj samo občutenje sreče in miru v nas samih, v trenutkih, ko vse to želimo tudi vsem in vsakomur.

Božična delavnica tako kot v lanskem letu, tudi letos zapira svoja vrata. Upam, da ste dobro (tu imam v mislih predvsem poplave, ki pestijo širom po naši deželi). In Srečno vsem ter hvala za vse obiske, komentarje.

Zvezdni svečniki v škatlici........

2009-12-24T07:47:00.000+01:00

SVEČNIKI ZA ČAJNO LUČKO V ŠKATLICI

Potrebujemo:

maso za ulivanje modelov in model za čajno lučko/svečko. V mojem primeru sta to luna in zvezda, vsaka za po eno čajno svečko
enobarni karton za dno škatlice
potiskan karton za pokrov škatlice
tanek list papirja za trakove
barve po izbiri

Modele za čajne svečke naredimo po navodilih mase, iz katere jih ulivamo. Sama uporabljam povsem različne prahove, tistega pač, ki je trenutno doma na zalogi, največ pa lahko keramaso in seveda tudi čisto običajen gibs. Pred barvanjem naj se dobro posušijo. Sama za barvanje uporabljam tempere, akrile, univerzalne barve, včasih tudi vodene barvice, kakšen flomaster......Ko je naš model suh in pobarvan, ga je pametno še zaščititi s kakšnim od lakov, ki jih je na našem tržišču veliko.

Ko čakamo modele, da se posušijo, si lahko pripravimo čisto preproste škatlice. Njihovo velikost prilagodimo velikosti modela, ki bo v njej. Tako so moje velike cca.14x14 cm. Za dno sem uporabila čisto običajen bel karton, za pokrov pa belega s potiskanimi zlatimi zvezdami (dobili so se v Mullerju).

Naredila sem več škatlic, tudi različnih velikosti, saj bodo moja darilca čisto različna.

Narezala sem še papirne trakove in jih položila v dno škatlice.

Še modelčki na papirčke in končano je. Zaprto škatlico bi jaz v tem primeru še prevezala z trakom v zlati barvi.

Male zvezdice ali lunice lahko tudi posujemo (prelepimo) z ledenimi kristali ali bleščicami.

Seveda pa lahko barve uporabimo povsem različne. Tile so za bolj živahne mladostnice, vsaki njej ljuba barva.

Čas pa kar hiti, nič ne vpraša, za trenutek počaka....

2009-12-21T07:19:00.000+01:00

Nekako se pobiram. Vročina se je sicer že davno poslovila, ostala pa je nemoč, utrujenost, nekakšna brezvoljnost. Otroci po tednu dni odhajajo v šolo. Imam občutek, da sem toliko vsega zamudila, da je toliko vsega kar nekako šlo mimo mene, brez da bi se me močneje dotaknilo.

Prvič po mnogih letih je letošnja smrečica enaka lanski in tudi sam prostor je razen namiznih in poličnih dekoracij ostal nedotaknjen. Še letošnji narejeni okraski so ostali nepobarvani. Včeraj je bila četrta adventna nedelja. Mnogi ji pravijo Tiha adventna nedelja. To me je vedno čudilo. Nekako sem si predstavljala, da z bližanjem dogodka narašča veselje, bučnost......

In potem sem se začudila preprosti razlagi: zaman je prišel na svet, če zanj ni prostora v človekovem srcu. V svojih srcih je potrebno pripraviti bivališče zanj.

Sem ter tja sem kakšno stvar postorila. Nekakšno praznino je bilo čutiti tudi v idejah. Kar se mi je znašlo pod prsti, mi je delovalo tuje, neuporabno, čudno......Zgornji mini aranžma je položen na velik okrogel zlat krožnik in čaka, da naokoli naložimo domače piškote. Zaradi stika s hrano je uporabljeno umetno listje. Namenjeno je vse skupaj za darilo.

Zunaj je pobelilo vse naokrog in pritisnil je strašanski mraz. Ena od naših ptičjih valilnic tiho sameva v vejevju velike češnje.

V sobotnem popoldnevu sem bila nekako prisiljena delati v delavnici. Treba je bilo zaviti množico daril nekemu znancu. V stilu pravega božička je prišel s tremi velikimi žaklji in po nekaj urah z njimi odšel. In počasi se je začelo vračati upanje, da kaj pa le ustvarim, pripravim. Zaradi bolezni sem še kar brez darilc za vse domače in tudi nekaj drugih bližnjih.

Del enega od modrih daril. Škatlica napolnjena s čokoladno sladkostjo.

Kompletek bo vseboval še domače piškote.

Lep preostanek adventa vsem skupaj. Ta teden bo krajši. Kot bi mignil, bodo tu praznični dnevi.

Mini modra darilca

2009-12-16T14:59:00.001+01:00

Sredi tedna smo in tisto kar sem čakala, sem tudi dočakala. Pravzaprav veliko tega sem dočakala. Prišel je (že včeraj) bonbonček od Alenke, prav tako je danes prišla pošta od Jane. Hvala obema. Glede na to, da sem tudi zbolela(včeraj sva prijateljevali z vročino), me bo Alenka očitno prisilila v to, da vzamem v roke pletilke, pa naj mi je to všeč ali ne. Sem nasnula zanke in naredila kakšne štiri vrstice, pa je rekla moja najmlajša : Mami, sedaj si pa res stara mamca. Grozno!!! O Janinih umetninah ne bom kaj dosti pisala, saj so v živo še bolj čudovite kot v virtualnem svetu. Ko bom bolje, si jih bom šele pošteno ogledala.

Tako da........očitno bom morala tole adventno serijo prekiniti. Ob bolezni, se je še moj računalnik istočasno selil v mojo delavnico in trenutno nima svojega prostora pod soncem. Ko ga potrebujem, ga zvlečem nekje izpod mize (monitor in tipkovnico), ker pač mizo rabim. Je pa to moje prvo javljanje po brezžični povezavi, kar pa tudi nekaj šteje (pravijo, ker jaz tega ne čutim).

Majhna modra darilca....

Saj boste tudi iz fotografij razbrali kako in kaj. To je mala škatlica, ki nima stranskih lepljen, pač pa jo skozi luknjice okrasno zvežemo. Oba daljša dela odrežemo rahlo izbočeno, stranska dela pa ravno.

Uporabila sem barvno lepenko, ki sem jo medlo potiskala s snežinkami.

V dno sem narezala in namečkala nekaj belih papirnih trakov in nanje položila tri bonbone.

Drugi dve mini darilci se razlikujeta v velikosti. Prepogib na sredini - z izrezano luknjo, še dva prepogiba spodaj (to je kasneje dno). Tu dodamo lepilni trak in prvo moramo darilce "nafilati".

Majhno celofanasto vrečko (ali kakšno drugo) napolnimo z željenim in potegnemo skozi luknjo, ki smo jo izrezali. Sedaj zalepimo dno. Del ki kuka ven iz zareze pa še zavežemo s pentljo.

Lahko so samostojno mini darilce ali pa kot bodo pri meni.....modrega darila za nekoga, ki mu je ljuba modra barva.

Grem sedaj (kot v reklami....rahla žalostna in upam, da bo na drugi strani kaj več veselja).

Uživajte v teh predbožičnih dneh.

Preprosto in čisto

2009-12-15T06:57:00.000+01:00

Ste tudi sami tisti, ki iščete simboliko skozi vsakodnevno življenje? Jaz jo velikokrat. Čisto spontano, nekako avtomatsko, braz pravega razmišljanja.....Včeraj sem se ponovno spomnila na to, ko mi je nekdo pisal, zakaj je v hčerinem aranžmaju pet svečk. Pa res! Pet jih je. Kaj vem....nastal je spontano in mogoče jih pet zaradi tega, ker je pri hiši pet otrok - za vsakega po ena.

In ko nas je včeraj že ravno pobelil sneg in s seboj prinesel tisti čarobni pridih, ki mu mnogi pravijo "pika na I", sem sicer drugače zastavljeno serijo čisto spontano spremenila. Zunaj so naletavale snežinke in avtomatsko sem se odločila za črno belo serijo, z rahlim pridihom zlate.

PREPROSTE IN ČISTE VOŠČILNICE

Potrebujemo:

bel, črn in zlat karton
lepilo in škarje
kakšno pisalo za dekoriranje
po želji trakovi

Motive smrek sem ustvarjala predvčerajšnjim in jih lahko najdete in natisnete s strani DNP med datotekami. Postopka mislim, da ni potrebno opisovati. Jaz sem se pač igrala s smrečicami in jih umeščala na podlago zdaj tako, zdaj drugače.

Na tej in eni fotografiji popreje se vidi, da sem izdelovala tudi notranjost. V stilu same voščilnice. Smrečice lahko pomanjšamo in natisnemo po več njih v vrsti na bel papir, ki ga kasneje nalepimo na črnega ali zlatega in potem obrežemo. Ali pa natisnemo večjo smrečico in jo razpolovimo po višini in potem dodamo na rob notranjosti.

Lahko dodamo vijuge, napise....ali pa sem ter tja okrasimo z drobnimi zlatimi pikicami.

Jaz sem se zgolj samo igrala (kot sem že napisala). Smrečico lahko razrežemo po širini, višini in končke ponovno sestavljamo skupaj. Na podlago jih lahko lepimo direktno ali pa s pomočjo 3d blazinic. Ker gre pri meni za preprosto in čisto serijo, ni nikakršnih senčenj, natrgavanja robov, morebitnega okrasnega prickinga (luknjanje papirjev).....le čiste linije in motivi sem ter tja okrašeni z zlatimi pikami s pisalom za 3d učinek in zlatimi zvezdami, ki sem jih dodajala s 3d blazinicami.

Blok za zapiske

2009-12-14T07:56:00.001+01:00

Niso vsi dnevi enako dobri in srečni in.......
Vendar moramo življenje vzeti takšno kot je, kajti tudi v slabih stvareh se skriva kanček dobrega in obratno. Če pogledam z vedre plati -lahko rečem: Hvaležna sem, saj je za menoj polovica adventa, moji blogerski plani potekajo po zastavljenih načrtih in bolezen me je pustila pri miru, mi naklonila lepe dni.
Za mesec december pravijo, da je znan tudi po čudežih. Mogoče pa res. Pri nas je čudežno izginil maček (že tretji dan ga ni), oni dan pa vok, ki sem ga kasneje(po dolgih urah iskanja) našla na terasi, kamor ga je zaradi vročega olja postavila hčera. Je bilo pa res zanimivo prematat celo bajto v iskanju voka (ki ga uporabljam vsaj vsak drugi dan), njega pa nikjer.

In vsa darilca, ki jih pripravljamo v mesecu decembru tudi niso vedno praznično obarvana, praznično čarobna, v tradicionalnih barvah in opremljena z božično zimskimi motivi. Večkrat podarimo tudi povsem praktične stvari. In ena takšna je prav gotovo (na mojem spisku) tudi oblečen blok, blokec.

BLOK ZA ZAPISKE

Potrebujemo:

darilni ali kakšen drug bolj kompakten papir za oblačenje
lepenko
kos papirja za notranjost
kupljen blok
lepilo

Izkušenim ustvarjalkam današnja objava ne bo prav veliko pomenila. Nič novega, ne odkrivam tople vode, delam nove smučine. Vendar pa so te moje adventne objave namenjene vsem (tudi tistim manj izkušenim) in zato so tudi objave povsem različne.

Osnova preobleke je sestavljena iz treh delov lepenke. Po dva enaka za lice in zadnjo stran in še sredinski ozek del.Lepenka mora biti kompaktna, trdna, saj se nam drugače pod nanosom lepila rada zvija.

Vsak kos namažem z lepilom (s pomočjo čopiča) in položim na že prej odrezan okrasni papir.Ne morem reči, da mi je to delo ravno všeč, saj včasih papir ni ravno ubogljiv. Ko nalepim vse tri dele lepenke, zadevo obrnem okoli in vzamem pravoktnik iz trde penaste gume in vlečem po papirju. S tem nežnim pritiskanjem razporedimo morebino odvečno lepilo. v vseh štirih vogalih zarežemo, odrežemo proč vogal. Sedaj z lepilom namažem še te ozke stranske dele (lepenko, ne okrasni papir) in papir zapognemo nazaj. Postopek z pritiskanjem ponovimo. Pozorni moramo biti v vogalih, da jih resnično lepo in kompaktno izdelamo.

Če je v tej fazi vidno lepilo na lepenki, se nikar ne obremenjujmo, saj moramo notranji del prekriti še z novim papirjem (tu ponavadi sama izberem enobarvnega).Prav tako ga dodam z mazanjem lepila s čopičem.

In to je vsa osnova. Na zadnjo stran zgolj še nalepimo blokec (kakršni koli) in že imamo darilce.

Sama imam še navado "ojačati" sredinske prepogibe. Predvsem zaradi same trdnosti in zmanjšane možnosti obrabe, nekaj pa tudi zaradi zgolj okrasnih namenov.

Mojemu oblečenemu bloku sem dodala še darilno škatlico -voščilnico.
Za jutri pa upam, da mi uspe narediti smrečice, ki so bile v planu, pa se je plan zaradi prepolne hiše obiskov pozno v noč....sesul.

3. adventna nedelja in Lucijino, 13 december

2009-12-13T09:00:00.000+01:00

Danes je tretja adventna nedelja in prižgali bomo tretjo svečko, svečo SREČE. Torej tretja adventna nedelja vabi k veselju.
"Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene in kdor ima živež naj stori enako." (Lk 3,11)

Pri nas izpod neba nežno naletavajo snežinke in tudi bolezen se je včeraj čisto tiho začela tihotapiti skozi vrata. Pustimo času času in bomo videli, kako se bo razvijalo. Dan se je začel z lepo mislijo, toplo besedo, ko je zjutraj ib 7 uri od nas odhajala študentka teologije, ki je pri nas prespala na enem od mnogih "čisto babjih čvekov". Danes vam skozi tekst predstavljam še štiri včeraj narejene darilne kompletke (s polškatlico na zavezovanje in easel voščilnico) ter nekaj preprostih dekoracij iz sobe moje hčere.

Danes je tudi Lucijino (Lucija, Lučka, Lucijana, Lučana, Luci, Luca…..). Njeno ime prihaja iz latinske besede lux in pomeni luč, prinašalka luči. Na ta dan se po tradiciji seje božično žito. Zaradi spremembe koledarja(stari julijanski) je danes Lucijino na 13. december, pravzaprav pa je povezano s tem, da naj bi se začele noči krajšati, dnevi pa daljšati. Torej od tod povezava z lučjo.
Veliko je legend, ki krožijo o tej mučenici. Pa tudi vraž.

Poleg že omenjene tradicionalne setve žita, je ta dan prepovedano šivanje. Legenda govori, da bi vsak s takšnim početjem Luciji znova iztaknil oči, pa tudi sam oslepel (torej danes proč od šivank!). Včasih so rekli, da je gospodinja, ki je na ta dan šivala, kuram zašila zadek in tako le te niso več nesle jajc. To misel lahko prenesemo v mnogo tega v danšnjem času.

Kot mnogo drugih dni je tudi ta dan pomembno, da kot prvi k hiši pride moški. Včasih so bili to položarji (tisti, ki so zjutraj prvi vstali in postlali živini) in dobili so kos kruha (obrednega kruha) imenovanega lucijščak. Tudi živina je ponavadi dobila ta kos kruha.
Ponekod po Sloveniji na ta dan hodijo naokoli Lucije ali pa celo dve skupaj (ena bela in ena črno odeta). So kraji, kjer jo imenujejo kar drugi Miklavž, saj otroke obdaruje s kakšno malenkostjo.

Na Lucijino je še 12 dni do Božiča. In tako po legendah na ta dan ljudje napovedujejo vreme za prihodnje leto. Vsak dan do božiča je mesec v prihodnjem letu.
In tudi na Lucijino lahko samska deklica izve, ali ji je usoda v prihodnjem letu namenila moža. Pripraviti mora 13 krako zvezdo. V 12 krakov napiše imena, 13 ostane prazen. In tako potem v temni noči se prebuja in.....Bo, ne bo...kdo bo? No, pa ni bilo ravno tako. Pravijo, da se je dekle moralo v noči 12x zbuditi in vsakič odtrgati po en krak zvezde. Zjutraj ko je vstala, je tako ostal en sam krak in ta ji je povedal.....

Še mnogo je teh vraž, čisto preveč, da bi jih človek lahko vse naštel, saj so se tudi razlikovale od kraja do kraja.

Lončke, kozarčke, pladnje...za žito smo pripravili. Torej nam preostane samo še setev in zelenje, ki bo pridno klilo in raslo nas bo razveseljevalo ob božiču.

Mogoče za konec še ena zanimivost, ki je pritegnila mene.
V skandinavskih državah (predvsem Švedski) se ta dan poslavljajo od sonca in pripravljajo na dolgo obdobje teme. Tako so značilna praznovanja, kjer se dekleta oblečejo v belo. Tista, ki skupino vodi, ima na glavi krono iz sveč, druge pa prižgane sveče držijo v rokah. Ponujajo toplo pijačo(največkrat je to kuhano vino z dodanimi rozinami in mandlji) in sladke kolačke (lussekatt -lucijine mačke) ter pojejo tradicionalne pesmi. Obvezni Sveti Luciji sledijo druge pesmi, božične pesmi.

In še (približni) recept za Lucijine mačke:

1,5 kg moke
1 jajce
4 dl mleka
150 g masla
50 g kvasa
250 g skute
kavna žlička soli
1 g žafrana
rozine po želji
jajce (stepeno) za premaz

Pripravimo kvasec po običajnem postopku. Žefran pa zmešamo z žličko sladkorja in dobro zdrobimo. V skledi zmešamo žefran, sol stopljeno maslo, sladkor, skuto in jajce. Vse to potem dodamo v moko in in zgnetemo v gladko testo, ki ga pustimo vzhajati kakšnih 40 minut.
Testo znova pregnetemo in razdelimo na manjše kupčke, ki jihh oblikujemo v obliki črke S ter polagamo na pekač. Če želimo, lahko tu v kolačke vtisnemo nekaj rozin. Vse skupaj premažemo z stepenim jajcem in pustimo vzhajati še pol ure.
Pečemo v ogreti pečici (200 stopinj klasična, ventilacijska 15-20 stopinj manj) približno 10-15 minut.

Tudi yucca je dobila pripadajoče okrasje.

Lepo adventno nedeljo vse skupaj. Ne pozabite na žito in proč od šivanja. Vse samske pa mogoče le ponoči poiščite svojo napoved za prihodnje leto. Mogoče pa bodo celo zadišali Lucijini mački.

Podarimo spomine

2009-12-12T07:38:00.000+01:00

Tiste prave, mojstrske albume, znajo delati resnično samo posamezniki, ki jim je ta dar dan. Ena naših največjih ustvarjalk na tem področju je prav gotovo Jana iz bloga Preprosto bogastvo, kjer največkrat brez daha opazujemo njene neverjetne stvaritve. Ravno včeraj je prestavila svoj zadnji album Christmas mini album. Čudovito!!! In očitno sem v tem adventnem času rojena pod srečno zvezdo, kajti pri Jani sem bila izžrebana in bom dobila....poglejte si sami. Videti in otipati vse to čarobno ustvarjanje v živo bo prav gotovo nekaj, kar sodi v doživete vrhunce tega meseca.

Ampak......preproste albume lahko naredimo tudi sami in jih podarimo za darilo. Tako danes ne bo nobenih načrtov, predlog in posebnih postopkov, pač zgolj nekaj namigov iz mojih zadnjih treh albumov, ki so nastali v tem tednu. Vsi trije pa so seveda namenjeni za božična darilca.
Vsak drugačen, vsem pa je skupno, da so podlage za njih nekaj starega.

Kot prvi okrogli album v okrogli škatli.

Zanj sem izbrala za podlago okroglo lepenko, ki je ponavadi kot zaščita med kakšnimi krožniki. Hrčki, ki vse spravljamo...samo to je lahko razlaga za nastajanje tega albuma.

Delano klasično, z mazanjem osnove s čopičem in prekrivanjem.

Tudi škatla je stara in za ta namen predelana. In tu mogoče ena moja mala skrivnost: včasih otrokom kupim kakšno sladkarijo glede na to, v kakšni embalaži se nahaja. Ne morem si pomagati! To je tisto nekaj, kar me kar vleče in vleče.....Embalaže, papirji, trakovi........

Album je pisan in razgiban, kot pač dogodek, ki ga beleži.

Za drugi album sem za osnovo izbrala plastične modre konce, ki so ostanki pri proizvodnji raznih palstificiranih žepih, mapah....In tu sem uporabila sistem kotnih zarez.

Vsako modro osnovo sem v vogalih prerezala s skalpelom in sliko preprosto zataknila skozi te zareze. Tu so vsi elementi enako veliki. S tem sem dosegla to, da na drugi strani drugo sliko ali list za napis preprosto nalepim na tiste dele, ki so pokukali skozi zareze.

Album je zelo oseben, napolnjen z veliko čustvi. Majhnih vsakodnevnih dogodkov, ki jih človek ne pozabi. Zato nima nobenih dodatkov, tekst pa je pisan ročno. Vsi listi za tekst so senčeni z modro kredo, da se lepše zlijejo z ozadjem.

Za tretji album pa sem uporabila ostanke eko kartona, ki so do sedaj služili zgolj samo zato, da so delali dren, ker nisem vedela kaj z njimi početi. Ker so dokaj trdni, sem se odločila, da poizkusim z večplastnim albumom, ki jih tokrat kje občudujem in sanjam njihove lepote.

Delan je kot toliko drugih mojih albumov...računalniški napisi, nekaj dodatkov, različne velikosti fotografij, različne postavitve......

Pri delu večplastnih albumov (dodajanje elementov s 3d blazinicami, trakovi) je pomembno, da smo vseskozi pozorni na ravnovesje. Ne vem, kako naj to drugače razložim. Če imamo nekje dodatke na levi strani, je dobro, da so na listu, ki se dotikata skupaj z licem, drugje. Tako vspostavimo ravnovesje, ki ne moti pri listanju in zaprt album ima lepo in ravno obliko.

Od Vladke iz Ustvarjalne skrinje sem v bonbončku dobila tudi štanco rožice. Nisem ji privoščila kaj veliko lenarjenja in jo kar poslala na delo prav pri tem albumu. Mi je zanimivo, kako jo pravzaprav lahko uporabimo zelo različno.

Izsekane koščke nalepimo ali naravnost na podlago ali s 3d blazinicami....

Karton kjer so se prej nahajale sem tule dodala na osnovo s 3d blazinicami....

Tule pa sem rožice "obarvala" tako, da sem pod osnovo nalepila dva različna barvna papirja (rumenega in zelenega.

Več fotografij teh treh albumov pa lahko najdete tule.

Čas zahvaljevanja in obdarovanja pa je prišel tudi na blog Creatissimo. Sledite povezavi, preberite objavo in predvsem prebrskajte po celotnem blogu, kjer se najde veliko zanimivih idej in pa odličnih fotografij. Njen blog spremljam že od samih začetkov in meni pomeni nekaj svežega, nekaj drugačnega, nekaj kar pač redno pregledam, preberem........

Tako (uhh, sem bila dolga....ampak v opravičilo -bili so trije albumi) da počasi zaključim tole objavo. Za hitre albume je še vedno čas, če jih imamo namen podariti za darila. Nekaj fotografij, osnove in ...pot pod roke.

Ps: pozno včeraj zvečer (preden sem se odpravila v svet sanj), pa sem ugotovila, da sem zadela še pri Alenki na blogu Moje ustvarjanje in še kaj. Bila sem tako šokirana in kar malo mi je bilo nerodno, ker je bil žreb spet namenjen meni, da se niti zahvalila nisem. Če bi lahko videli skozi računalnik, bi videli, da sem zardela. Alenka je bila poleg Suzy čisto med prvimi na katero sem "trčila" na slovenki blogerski sceni. Pravzapav lahko rečem, da sem ravno skozi njiju odkrivala vse ostale bloge, o katerih se mi do takrat niti sanjalo ni. Kdor še ne pozna Alenke, naj vsekakor pokuka k njej. Ena tistih najbolj natančnih, z neverjetnim darom za postavitve in barvne kombinacije, z izjemnimi voščilnicami, prečudovitimi škatlicami in še mnogo drugih darov skriva v rokavu (kvačkane ogrlice npr.).

Lep vikend vsem. Jutri nas bo pozdravila že tretja adventna nedelja, ljudje bodo prižigali tretjo svečko in čakali.......

Jelenček kot obešanka

2009-12-11T07:44:00.001+01:00

Sicer je tale jelenček mislil malo počakati na svojo objavo, a ker je pred nami vikend in tako mogoče kakšna minutka več za skupno ustvarjanje z otroci, ga predstavljam kar danes. Idejo sem že leta dolgo nekje zasledila (mislim, da v eni od tujih revij), potem pa na njo kar malo pozabila. Tako sem s temle danes kar malo eksperimentirala.
Sedajle tega Rudolfa vlečem iz naftalina.

JELENČKA KOT OBEŠANKO

Potrebujemo:

rjav karton za osnovo
rdeč papirni krogec(ali mogoče pompon) za nos
nekaj za oči (gibljiva očesca so kar dobra)
trak za obešanje
lepilo (tekoče ali lepilni trak)

Predlogo za jelenčka obešanko dopite na DNP. Naj k predlogi dodam, da mere čisto prosto lahko sporeminjamo in tako ustvarjamo večje ali manjše jelenčke. Čisto odvisno zakaj jih potrebujemo. Bodo njihovi trebuščki prazni, ali jih bomo s čem napolnili? To je sedaj vprašanje.

Najprej si pripravimo osnovo, pa naj bo velika kolikor pač že bo. V spodnji del označimo sredino. Brez panike! Tista pikica se ne bo prav nič videla, saj bomo kasneje (ko bo jelenček že sestavljen) preko nje nalepili velik ali pa manj velik rdeč nos. Držim se moje predloge: v zgornjem delu dolžine pa odmerimo na vsaki strani po 5cm od vogala. Sedaj moramo na vseh teh oznakah papir zapogniti. Tu so vsi štirje zgibi obrnjeni v isto stran. Ko naredimo zgibe, že lahko karton postavimo v obliko jelenčka. Tokrat še nelepljenega. Pred lepljenjem mu moramo dati še oči (moje so kar gibljive) in na obeh stranskih delih narediti luknjici, skozi kateri bomo napeljali vrvico, trak, rafijo.....Nosek prilepimo na že sestavljenega in zalepljenega jelenčka tako, da z lepilom namažemo konico osnove in nanjo pritrdimo krog.

Moji namigi:

Papir za osnovo naj bo tokrat kar trši. Veliko lepše stoji in tudi bolj priročno je, če želimo vanj kaj shraniti.
Več takšnih jelenčkov (koliko neki že?) lahko služi tudi za adventni koledar.
Če jih bomo dodajali na smrečico in imamo majhne otroke, lahko v vsakega skrijemo bonbonček, ki se jedo postopoma med dolgimi prazniki tja od božiča pa do novega leta.
Če imate navado za novo leto prižigati z otroci kresničke, pa lahko že sedaj v takšnega jelenčka ali več njih spravite kresničke in obesite. Tako bomo vedno vedeli kje so te čarobne paličice.
Vrvico lahko tudi izpustite in jelenčka nalepite na kakšno škatlo za darilo, steklenico.....
Mogoče s hrbtiščem lahko sestavite tudi po dva jelenčka skupaj.....zna biti gotovo zanimivo.

Božična zvezda

2009-12-10T06:27:00.000+01:00

Tokrat ne tista prava, ki v teh dneh krasi toliko domov, da prav gotovo tega ne premore prav nobena druga roža. Je zvesta dolgoletna spremljevalka božičnega časa in če kdo kaj več ve o tem, bi bila prav hvaležna.

Vem, da je lepotička kraljica kratkih dni in po neki legendi, naj bi uboga deklica na poti v cerkev jokala, ker ni imela nobenega daru, ki bi ga lahko položila k oltarju, pa se je z neba spustil angel in ji dejal, naj na joka in kar nabere plevel, ki ga sreča ob poti. Ko je iz temne noči stopila v razsvetljeno svetišče so ji v ročicah žareli škrlatno rdeči cvetovi....
Lahko pa cvet naredimo tudi drugače. Ta nežna cvetlica nam resnično ponuja nešteto možnosti pri ustvarjanjih. Danes seveda govorim o 3d božični zvezdi.

Zlaganje v Teabag tehniki

Ali pa izberemo dokaj nazobčano obliko, ki ne potrebuje prepogibanja, pač pa samo lepljenje skupaj.

To sta samo dva moja namiga.

CVET BOŽIČNE ZVEZDE IZ PAPIRJA

Potrebujemo:

papir v rdeči in zeleni barvi
lepilo (ali razne razcepke)
nekaj za sredino končane zvezde kadar uporabljamo lepilo

Po predlogi izrežemo vse tri sestavne dele. Rdeča in zelena barva sta zgolj opcija, ali bolje....tisti dve barvi, ki sta najbolj pogosti, najbolj zastopani v tem času. Te zvezde sem jaz uporabila v tistem štiri delnem aranžmaju, ki stoji poleg adventnega koledarja. Narisano predlogo lahko najdete med datotekami na DNP.

Vsakega izmed delov moramo zapogibati v vseh petih krakih, če želimo, da naša zvezda deluje bolj resnično. Odvisno od materiala, ki ga uporabljamo, je to prav gotovo lahko tudi tisto manj zabavno delo, saj je majhne košče včasih res prava umetnost ukrotiti. Ne obremenjujte se z brezhibnostjo vsakega prepogiba, ker to, ko zvezdo sestavimo, niti ni toliko pomembno. Oči se ustavijo na zvezdi kot celoti in ne na čisto vsakem od njenih prepogibov.

V osnovi liste in oba dela cvetov lepimo skupaj. Lahko s tekočim lepilom, lepilnim trakom, silikonsko pištolo ali pa blazinicami za 3d tehniko. V tem primeru moramo izdelati še sredico. V zgornjem primeru so uporabljene mikro perlice, lahko pa uporabimo karkoli, ali pa vse skupaj kar narišemo s kakšnim pisalom.

Kadar želimo bolj "pomečkan videz" zvezde, jo že sestavljeno položimo v levo dlan in rahlo mečkamo, medtem, ko s prsti desne roke rahlo vlečemo njene krake navzgor.

Z različnimi papirji in dodatki lahko dosežemo zelo različne videze.

Cvet iz ročno izdelanega papirja (prepogibanje je malo težje)

Cvet iz barvnega(rahlo svetlečega) transparentnega papirja (zgibi so zelo izraziti, končan cvet kompakten)

Iz papirja z bleščicami, ali pa navaden papir sami premažemo z lepilom in posujemo z bleščicami (pri meni je rdeč originalni papir, listi pa so zelen papir posut z zlatimi bleščicami); takšna zvezda je bolj mehkega otipa in primerna za mečkanje

Ledena zvezda - tu sem rdečo in zeleno osnovo premazala z lepilom in posula z ledenimi kristali....rdeče liste z rdečim in zelen list z belo prozornimi kristali. Na koncu sem jih še prelakirala z lakom v spreju. Te zvezde so zelo kompaktne, trde (zaradi ledenih kristalov)

Na spodnjo stran lahko dodamo žičko (zelena v barvi smreke) in jih pritrdimo na veje našega dreveščka (mogoče nova ideja za K.)

Cvetove pa lahko uporabimo v aranžmajih, na voščilnicah, zaznamkih za darila, lahko iz njih naredimo mobile, ki se nežno vrtinči nad prižganimi svečami, dodamo jih na škatlice, vrečke, na obročke za serviete.....

Tole pa je tista druga oblika, sestavljena iz nazobčanih oblik, ki jih skupaj sestavimo s 3d blazinicami. Meni je všeč. da obliko obrišem in potem režem tako, da sam obris ostane viden.

Še dodatek k včerajšnji objavi: papir za brado naj bo mehak, tanek (lahko je čisto običajen pisarniški papir), da ga lahko lažje sfriziramo. Suzay...preden ga začnem frizirati moj božiček meri v dožino 13 cm, potem se seveda skrajša. Kapica je npr. enakostranični trikotnik s stranico 4,7cm. Spodnji del bele brade pa je pri meni širok cca. 9,5 cm.

Božiček kot obesek

2009-12-09T05:20:00.002+01:00

Najprej velika novička, da sem včeraj prejela Vladkino (ps. Vladka: rožica štanca je že včeraj morala sodelovati pri izdelavi nekega albuma, ki je trenutno v delu) pošto z bonbončkom. Tako lepo je bilo gledati, kako so stvari padale ven iz velike kuverte, kjer so se skrivale in med njimi tudi voščilnica predalnika, ki sem si jo izbrala v svoji prijavi. Čisto takšna je, kot sem pričakovala...lepa, nežna, romatično skrivnostna.........Vladka -hvala.

Vladka ima čudovito fotografijo na svojem blogu, jaz pa sem jo slikala bolj takole...iz strani, da še vi vidite večplastnost. In še notranjost....

Iz kuverte pa je padlo še tole:

Tej veliki in za mene veseli novički sledi še ena. Uspelo mi je, da sem nekako (kar skenirala) vkup spravila mojo predlogo za tisti lonček iz nekaj objav nazaj. Predlogo si lahko vzamete tule.

BOŽIČEK IZ PAPIRJA KOT OBESEK

Potrebujemo:

ostanke belega papirja
ostanke rdečega in barve polti
vrvico
lepilo, škarje

Iz belega papirja izrežemo večji trikotnik, ki mu v vrhu odrežemo špico. Trikotna je tudi rdeča kapica. Potrebujemo pa še obliko za obraz in pa belo obrobo kapi. No ja, in še cof na vrhu.

Najprej na večji bel trikotnik (brada) prilepimo čepico, Tik pod njo dodamo obraz in potem še belo obrobo za kapo. Pri meni je vse iz papirja, lahko pa za to obrobo in cof na vrhu uporabimo tudi dodajanje vate, filca, penaste gume ali pa zgolj bleščice , mogoče napihljivo belo barvo.....

Oči preprosto narišemo s pisalom.

Preostane nam še, da spodnji del takole zarežemo s škarjami in potem s pomočjo npr. svinčnika nakodramo (sfriziramo)brado.

Še rdeč nosek in vrvico v cofek.....in to je to. Posebnih "muštac" ne potrebuje, saj je to takšen zelo bradat božiček, kjer se brki in brada zlijejo v eno samo nakodrano gmoto.

Narejen iz ostankov, pa vseeno simpatičen. Tudi nosek je plastičen ostanek, ki nastane pri izdelavi raznih rinčnih map. Ni nujno, da je ravno obesek. Lahko ga tudi pritrdimo na darilno škatlico, paketek...z vrvico ali pa kar brez nje.

Namig: kadar ga delamo kot obesek, je dobro, da tudi na zadnji strani dodamo to belo obrobo na kapi. Izgleda bolj očem prijazno.

Škatla s pregradami

2009-12-08T05:30:00.001+01:00

Ni nikakršnega krivca za včerajšnjo neobjavo. Nobene lune niso imele magičnih vplivov, niti ni zatajila tehnika ali kaj podobnega. Le preprosto sem pozabila pritisnit gumb Objavi. Upam, da mi danes tekom dneva uspe narisat predlogo lončka za prigrizke, da ne pozabim.

ŠKATLA S PREGRADAMI (za obeske iz mase za vlivanje ali drugače)

Potrebujemo:

maso za vlivanje
modelčke (različne)
barve za barvanje(vodenke), senčeje(kreda)
enobarvni karton za osnovo škatle
daljši trak kartona za pregrado
barvni papirji za dekoriranje škatle
brusni papir za brušenje

Najprej naredimo vlitke, da imajo čas, da se posušijo in jih kasneje prebarvamo.

Kot lahko vidite, sem uporabila navadne vodene barvice, za modelčke pa kar plastično podlago od enih starih adventnih koledarjev, kjer so tiste male čokolade.

Med tem ko se sušijo, pa se lotimo škatle. Velikost je spet odvisna od tega, kakšne in tudi koliko obeskov imamo namen shraniti v to škatlo. Moji so majhni in jih je več oblik. Zato bom izdelala škatlo, ki ima v notranjosti pregrade.

Najprej sem naredila dno škatle. Potem pa premerila njeno točno širino in dolžino. Ta podatek potrebujem za notranjo pregrado. Naredim jo čisto preprosto. Ker bom imela štiri pregrade, moram dolžini škatle dodati 8x višino te pregrade. Naredim prepogibe kjer hočem pregrado.....2x dolina in na sredini med njima 1x hrib. In ta del zalepim skupaj z dvostranskim lepilnim trakom. Samo pregrado lahko tudi nalepimo na dno škatle, vendar pa je jaz v tem primeru nisem.

Še drugačen pogled na to pregrado, pogled z zadnje strani. Dobro je, če za takšne pregrade uporabljamo resnično trd papir, saj tako pregrade lepše stojijo in niso zgolj samo v trenutni okras, ampak ostanejo praktičen izdelke, ki ga lahko uporabljamo.

Lahko pa se tudi odočimo za drugačne pregrade......npr:

Ostal mi je še pokrov, ki ga nikoli ne zlepimo skupaj, dokler ga dokončno ne izdelamo, okrasimo.

Izbrala sem osem pobarvanih gibs vlitkov, narezala osem nekoliko večjih belih kvadarkov za podlago, ki sem jih senčila s kredo in pa papirje v bordo barvi, s katerimi sem prekrila sam pokrov in stranske stranice pokrova.

Sledi lepljenje vsega skupaj na podlago. Nasvet: vlitke na spodnji strani pobrusite, da se lepše in boljše primejo.In sedaj je samo še treba sestavit pokrov.....Z dvostranskim lepilnim trakom gre najlažje.

Škatla je narejena, tokrat še prazna.

Škatlo z vsebino sem pozabila slikati (se naredi). Mogoče pa vajo ponovim, kaj vem.

Variante so zgolj stvar domišljije. Eno takšno škatlico sem potrebovala za darilo. In tako se je stara škatla za tehnični pouk spremenila v škatlo s pregradami za kocke, ki so bile drugače pomešane med seboj v originalni škatli.

Miklavž goduje, pridne otroke obdaruje

2009-12-06T06:50:00.002+01:00

Mislim da se mnogi še spominjamo, kako so naše mame ali babice govorile, kadar se je nebo obarvalo z rdečo zarjo, da Miklavž peče pišote. Tudi jaz sem imela še ne dolgo nazaj navado to govoriti svojim otrokom. Vse dokler le niso bili že toliko preveliki, da bi verjeli v takšne stvari. Pa ne toliko verjeli, kot to, da človek (tudi otrok) sprejme golo realnost in jo začini s svojimi občutenji, spomini..............
Sedaj jih moramo peči kar sami, kar pa je seveda vedno čisto posebno doživetje...vse tiste vonjave, otroško oblikovanje piškotov, še kakšnega vročega smuknit v usta.........In vedno jih pečemo tudi nekje okoli Miklavža.

Začetek sem opremila s fotografijami še z enim od naših venčkov (tu je pri svečah uporabljeno tisto, kar sem pisala v objavi o izdelavi osnove venčka....v sveče so z dna porinjene štiri žičke, da svečo lahko pritrdimo na podlago).

RAZPOKANI PIŠKOTI (mini hlebčki jim pravimo pri nas)

250 g kokosove moke
120 g čokolade v prahu
100 g zmletih orehov
250 g sladkorja v prahu
3 jajca
sladkor v prahu za "posip"

Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjake, kokosovo moko, čokolado v prahu, orehe ter sladkor zmešamo in dodamo sneg iz beljakov. Iz mase naredimo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu. Piškote naložimo na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem in jih pečemo 5 - 8 minut na 200 stopinjah, oziroma dokler piškoti ne razpokajo. Ohladimo jih na pekaču.
Po končani peki so še dokaj mehki, kot bi ne bili pečeni. Pa so. Masa se pri oblikovanju kroglic malo prijemlje na dlani, vendar se jo da lepo oblikovati.

Te piškote sem prvič pekla pred nekaj leti. Dobri(nadležni le za tiste, ki jim ni ljub kokos), očesu prijazni in idealni za packanje z malimi ročicami, ki pri delu postanejo tako lepe čokoladne barve in rahlo spominjajo na to, kot da smo se ravnokar igrali v luži, prepolni čudovitega blata.
In letos se mi je v poplavi nereda, ki je vladal v naši hiši, naredilo, da sem pozabila v maso(vedno delam dvojno) dodati orehe. Izvedela sem zgolj tako, ko sem jih po že končani peki zapazila na delovnem pultu(neporabljene orehe namreč). Strahoma sem enega zagrabila in ga vtaknila v usta in začuda ugotovila, da sploh ni kakšne bistvene razlike. Le kokos se je bolj občutil, kot v tistih z orehi.

Pa da se ne izgubim preveč....pri Miklavžu smo.

Pravzaprav pri svetem Nikolaju. In tudi tu mislim, da smo si lahko edini, da je to eden najbolj priljubljenih svetnikov. Vsaj na naših tleh pravgotovo. In prav gotovo so otroške oči tiste, ki se najbolj svetlikajo na ta dan in še pred tem strahoma oprezajo za parklji, ki so Miklavževi zvesti spremljevalci, saj poredne čaka palica.

Bil je škof v Miri v Likiji(današnji Demer v turškem okrožju Antaliji). Čaščenje kot takšno, pa je k nam v ta del Evrope prišlo nekje v 6.-7 stoletju. In kako zelo je priljubljen prav na naših slovenskih tleh, govori tudi podatek, da je ravno njemu posvečeno največ cerkva, mislim da okoli 116.
Upodablja se ga v škofovski obleki, v rokah pa ponavadi drži tri zlate krogle, tri jabolka na knjigi, lahko tudi s tremi hlebčki ali kamni.

(pri nas je prinesel vsakemu eno ledeno jabolko)

Sveti Miklavž je oblečen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo obleko (albo) obleče mašni ali večernični plašč (pluvial). Na glavi nosi mitro; to pokrivalo je za Miklavža pač najznačilnejši del tako v odevalnem kot simbolnem pomenu. V roki drži škofovsko palico, ki je zgoraj zavita, okrašena, v drugi roki pa ima, a ne vedno, knjigo. V njej piše z zlatimi črkami, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi. Po izročilu mora imeti dolgo belo brado. Roke pa mu navadno tiče v belih rokavicah.

Ena njegovih(še vedno smo tam, kjer smo bili na začetku objave) značilnosti je tudi to (čeprav nisem ravno prepričana, da v danšnjih časih to kaj veliko velja), da prinaša skromna darila. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine, suho sadje, sladkarije, nogavice, rokavice.....Za poredne pa......te prepusti parkeljnom, da jih kaznujejo po svoje. Njegovi značilni spremljevalci so tudi angeli. K nam prihaja peš, včasih pa tudi na saneh v katerih je ponavadi konjska vprega.

ČAJNI PIŠKOTI (tisti, ki vedno uspejo)

350g moke
150g sladkorja v prahu
1 zavitek vanilijevega sladkorja
2-3 rumenjake
250g masla

Vse sestavine zamešamo v gladko testo, postavimo na hladno (v hladilnik), kjer naj počiva 1 uro. Razvaljamo ga na debelino 2 milimetra in izrežemo oblike. Pečemo jih v ogreti pečici pri 170 stopinjah toliko časa, da porumenijo.
Ohlajene premažemo z marmelado in po dva stisnemo skupaj.
To je meni "naj" recept za preproste piškote. Dobri so, zdržijo tedne dolgo in dopuščajo nešteto variacij, da nam ni potrebno delati več različnih vrst testa. Najboljši so seveda osnovni: marmeladna očesca. Moja mama je zelo malo pekla, piškotov pa sploh nikoli. Ne vem zakaj je bilo temu tako. Jaz pa sem to zelo pogrešala. Zato sem v tem času vedno raje bila pri stari mami, kjer se je peklo, je dišalo in se smejalo navkljub utrujajočemu delu. In vidim danes moje otroke, kako zelo se veselijo vsake take peke in kako na začetku zavzeto pomagajo, po nekaj časa pa koncentracija pada in po glavi se jim podi samo še to, kako kakšnega "pljuniti". In še med tem, ko jih krasim in finiširam, razglabljajo, kam neki jih bom letos skrila, da jih ne "ubijemo" že prve tri dni. Bodo tam kot lani, ali pa mogoče tam.......?

Prav smejala sem se sama sebi, ko sem se spravljala k pisanju te objave. S fotografiranjem sem imela precej težav (prazne baterije, kradljivci piškotov na delu, neprava svetloba pripracljanje miklavževih darilc, ko se ponavadi tik pred zdajci pojavi še nekdo, za kogar "fali" darilce....). In ko sem gledala posneto, sem ugotovila, da so moje fotografije piškotov že dolga leta enake. Deska, ki jo imam že leta in leta (dve takšni: ena za pripravo hrane in druga za razna ustvarjanja kot je fimo, barvanje vlitkov; častitljive starosti 23 let); oblika in izdelava piškotov se tudi ni spremenila; peka po starih in preizkušenih receptih.

(zvezdice iz taistega testa, le da so premazane s sladkornim ledom, kateremu dodam velikooo cimeta)

Pekli so se tudi orehovi in pomarančni kifeljčki, vsakih nekaj čez kilogram.

In seveda nepogrešljivi marmeladni žepki (delo najmlajših dveh).

Pa sem rekla: tudi to je očitno nekakšen del naše Miklavževe tradicije! In to je en del tistega, kar bi svojim otrokom rada pustila kot zapuščino: nekakšno stalnost, doslednost do praznovanja in ne vsako leto nekaj novega, drugega, nekaj, ob čemer čutijo trenutno ugodje, a se že naslednji trenutek sprašujejo, kje neki je tisto.....zvezda stalnica, kar je resnično naše.

Minimalistični Miklavževi paketki na globokih steklenih krožnikih( razpostavila sem jih kar po stopnicah med obema štukoma, na hitro dodajla še nove za obiskovalce).....ledeno jabolko in veliko krhljev, na vrhu pa še nekaj sladkih zalogajčkov in vitaminčkov. Potem je sledil tri urni čvek s postavljanjem ugank in veliko smeha, vmes pa seveda grizljanje posladkov in jagodni sok. In končno se je dan prevesil v tisti bolj mirni del. Otroci in obiski so se preselili štuk višje, jaz pa s kosom kruha in nekaj rezinami sira pred tv.

Lončki za prigrizke ali darilca

2009-12-05T06:35:00.000+01:00

Adventni čas ni samo tiho pričakovanje božiča, pripravljanje darilc in daril, planiranje dni, ki bodo vrhunec v mesecu decembru......kaj se bo jedlo, kam šlo, kdaj obiskalo tega ali onega, šlo voščit prijateljem, sosedom itd.
Včasih s temi dnevi sovpade tudi kakšen rojstni dan, mini zabave v vrtcih, šolah in tiste malo večje na delovnih mestih.

LONČKI ZA PRIGRIZKE ali MINI DARILCA

Potrebujemo:

potiskane ali enobarvne papirje, ki jih potiskamo, porišemo sami
dvostranski lepilni trak
dodatke po želji

Po narejeni šabloni (tale ideja je bila videna nekje na spletu in takrat sem si sprintala predlogo, tako da je elektronski obliki nimam shranjene; če pa bi jo kdo želel, naj mi napiše, pa jo bom nekako scoprala skupaj) si odrežemo osnove škatlic. Če smo izbrali enobarvne papirje, jih seveda porišemo, pobarvamo ali potiskamo pred samim sestavljanjem.

Tako pripravljeni osnovi najprej zapognemo tri robove na spodnjem delu škatlice. Sledi dodajanje dvostranskega lepilnega traku na mesta, ki so vidna na fotografiji. Pazimo, da je dvostranski lepilni trak prave širine (da ni preširok). Fotografija prikazuje kje začnemo lepiti in po posameznih kadrih vse tja do konca. Na koncu sežemo z roko v notranjost škatlice in vse stike z lepilnim trakom dobro pritisnemo.

Ali tudi vas lončki spominjajo na tiste, v katerih se dobi pokovka ali celo pomfri?

Poizkusite na kakšni od otroških zabav, ali pa kar tako ...v enem od prostih dni, ki jh preživljamo skupaj z družino, prijatelji, sorodniki. Za tiste bolj "natančne" si lahko za v notranjost izdelate še žakeljček iz peki papirja ali mogoče alu folije, da preprečite odvečno mastenje škatlice ali morebitno vpijanje barv, ki smo jih (sicer na zunanji strani) uporabili pri izdelavi.

Lončki se lepo zložijo drug v drugega in tako pri hrambi ne zavzemajo preveč prostora. Tako zloženi so lahko na mizi in si ga vsak vzame sam in napolni z željenim.

Seveda pa škatlico lahko tudi napolnimo z vsebino, ki jo nekomu poklanjamo. Ti majhni lončki so resnično primerni, da jih otroci podarjajo svojim sovrstnikom v vrtcih ali šolah. Seveda pa s tem izbor za obdarovanje še ni končan. Tudi skrivoma postavljenega lončka na delovno mizo, bi bil vesel vsak sodelavec ali sodelovka.Uporabimo jih na raznih srečanjih, kjer v njih "vtaknemo" majhno pozornost za sodelujoče.

Napolnjeni z dišečimi jabolčnimi krhlji

Na dnu pod njimi pa še eno sladko presenečenje.

Osnovni venček

2009-12-04T06:42:00.001+01:00

VENČEK z ZELENJEM

Potrebujemo:

obod za venček
zelenje
žico
okraske
sveče(opcija)
pištola za vroče lepljenje
različne dekoracije

Venček je ponavadi eden tistih, ki zahteva malo več časa. Tudi potrpežljivosti velikokrat. Mnogi se tega sploh ne zavedajo, dokler se ga mogoče ne lotijo sami izdelovat. Seveda jaz v mojih objavah predstavljam zgolj samo svoj osnovni način, tako kot pač znam in delam in ne nekih vrhunskih tehnik ali izdelkov, za katere potrebujemo 101 pripomoček, ne vem koliko različnih materialov za katere večina še niti slišali nismo.

Takole nekako izgleda delovna površina, ko izdelujemo venček. Da ne govorim o tem, koliko vsega tega se še znajde na tleh. Meni je lažje. Že nekaj let venček izdeluje hčera. Moja so osnovna navodila, priprava dekorja, barvne zapovedi....tisto garaško "povezovanje zelenja", pa njeno (zato so tokrat lahko tudi roke na fotografiji).

Tule je osnova enega že narejena in pripravljen obod za drugega. Pravijo, da stiroporni obod ne gre povezovati z žico. Pa gre! Le pravi pritisk moramo izvajati. Zelenje si izberemo glede na to, kakšnega imamo na voljo. Pri nas največkrat izberemo štiri različne vrste, ki se izmenično dodajajo na obod. Tako so se letos povezovale smreka, paracipresa in dve različni cipresi(v drugem je eno cipreso zamenjal pušpan). Ampak tudi ena sama vrsta zelenja je čisto dovolj.

Povezovanje mora biti trdno. Naredimo manjše snopiče, ki jih z žico pritrdimo na obod z vrhnje strani, žica pa peljemo naokoli. Uporabljena je čisto navadna žica, ki se kupi v Merkurju kar na kolute. Ker jo je veliko, smo se znašli tako, da smo del nje navili na sladoledne paličice in tako je bilo delo lažje. Z naslednjim snopičem(njegovim vrhom) prekrijemo to žico.

Če je bil prejšnji na obodu iz stiropora, je tale na obodu iz med seboj povezanih tankih palic. Lahko tak obod naredimo tudi sami. Naš je bil že kar narejen. le "obleči" ga je bilo treba.

Sveče ali ne....to so odloči vsak sam. Tale naš je brez sveč.Nekatere sveče včasih predstavljajo kar pravo malo težavico, da jih pritrdimo in kar je predvsem važno.....da so varne pred morebitnim prekucevanjem. Pri nas je to tako: Odrežemo štiri kose trše žice. Kos za kosom žico na enem koncu z ognjem segrejemo in segreto porinemo v dno sveče. Tako dobimo štiri "krempeljčke", ki so nam v pomoč pri pritrjevanju sveče na venček.

Ostala je le še dekoracija.Izbrala sem barvno prilagajanje že prej videni dekoraciji z lesenim božičkom in adventnim koledarjem. Tu je belo zamenjala rjava in s pomočjo dodanih zlatih snežink je dodano nekoliko več zlate, kar mi bo služilo kot prehod v dnevno sobo, kjer bo veliko več zlate in po zadnjih letošnjih sklepih skoraj nič bele(bomo videli, koliko bo to obveljalo).

Te zadnje pike na "i" so pravi čar. Kot majhne kapljice sem ter tja, pa jih komaj da opazimo. Le pazimo, da v njih ne pretiravamo. Tule npr. dodatek imitacije snega ne bi bil potreben. Vendar pa se ta dodatek dopolnjuje z ostalim, tako da smo ga vseeno uporabili.

Zvezdna darilna škatlica

2009-12-03T06:34:00.000+01:00

SREBRNE ZVEZDE IN ZVEZDNA ŠKATLA

Potrebujemo:

srebrni karton
rdeč karton potiskan z zvezdami za pokrov(kupljen, lahko pa potiskamo zvezde sami, ali pa jih na končano škatlico nalepimo, lahko jih tudi narišemo na enobarvno podlago.....)
srebrn karton za dno škatlice
dvostranski lepilni trak za lepljenje škatlice
srebrne ali rdeče trakove, vrvice....
razne dodatke po želji (okrasni kamenčki, barve za okraševanje.....)
lepilo

Škatlica:
Sama sestava osnove škatlice je povsem klasična, velikost pa odvisna od naših potreb in pa materiala, ki ga imamo na voljo. Moje so tokrat v zgornji ploskvi nekoliko večje (tudi večje kot 20cm), saj sem pravzaprav želela, da do izraza pridejo tudi srebrne zvezde.
Pokrov škatlice lahko izdelamo tudi z valovitim zaključkom. Za to ne potrebujemo kakšnih kupljenih šablon ali celo aparatov, ampak si preprosto naredimo šablono iz tršega papirja in po njej odrežemo vse štiri stranice preden pokrov sestavimo/zlepimo skupaj.

Zvezda:

Šestkotne zvezde se lahko lotimo na več načinov: uporabimo zgolj samo osnovo(brez prepogibanja), lahko osnovno velikost še 1x ali 2x pomanjšamo in sestavimo skupaj s 3d blazinicami, lahko jo sestavimo in dodamo na darilo, če pa ji naredimo še luknjico v enem od krakov in napeljemo vrvico, jo lahko uporabimo kot obesek.

Načrt za izdelavo zvezde najdete tule. Prilagodimo velikost tako, da ustreza našim potrebam. Prepogibanje je mogoče (sploh pri majhnih zvezdah) malo zamudno, a mislim, da se je za končni efekt vredno potruditi. Pazimo samo da prepogibamo pravilno......hrib, dolina, hrib, dolina....in tako naprej. (O teh zvezdah sem pisala že v eni od prejšnjih objav)

Pri sestavljanju zvezde jaz v sredini dodam 3d blazinice in s tem preprečim morebitno "posedanje" zvezde. Lahko pa v sredino dodamo tudi kaj drugega, npr.pomečkan kosem vate, papirčka.....

Zvezdi naredimo v eni od špic krakov luknjico in skozi njo napeljemo vrvico.

Sama sem v sredino zvezde dodala še ptička, ki ga preprosto izrežemo iz kartona in nalepimo.Več ptičkov pa še v poglavju Variante.

Nastala je osnovna škatlica z dvema srebrnima zvezdama, ki sem ju s 3d blazinicami pritrdila na pokrov. Kaj bo v njej, pa je skrivnost.

Naredila sem še nekaj različnih izpeljav iz same osnove. O ptičkih sem že pisala in takole ga lahko tudi umestimo na samo škatlico.

Ali pa tako....

Tule sem ptička nalepila na cimetovo paličico......
Škatlico ali pa več njih, lahko skupaj povežemo s trakovi.

Lahko uporabimo različne barve trakov......

Namesto trakov vrvice in tudi zvezde lahko tako ali drugače okrasimo, dekoriramo.

S kamenčki, zvezdami, snežinkami.......

Lahko pa škatlo samo preprosto povežemo in zvezde izpustimo.

Vem, da sem drugače za danes napovedala venček, vendar pa me je malo povozil čas in fotografij nisem uspela obdelati, saj sem morala dokončati nek album in nasploh je bil včerajšnji dan nekako nor..vse na kupu, vse v istem času....kot bi strele udarjale z neba.

Adventni koledar

2009-12-02T05:46:00.001+01:00

Včeraj smo pripravlji nekaj dodatkov, ki sem jih postavila poleg adventnega koledarja(današnja objava). Mislim, da niti na eni fotografiji nisem ujela vseh skupaj, zato danes še ena, ki je pravzaprav le lep uvod v koledar.

Božično žito je tisto, ki manjka, ampak njega niti posejali še nismo.

Torej....

še sem tu in še "delim z vami", se pravi, da me bolezen še ni zagrabila v svoje kremplje in naj tole kar traja in traja.

In naj mojo današnjo objavo spet začnem mogoče malček neobičajno. Prva svečka na venčku se je že prižgala. Venček (kot tisti pravi simbol) in pa adventni koledar lahko v tem času hodita skupaj, se družita, izpopolnjujeta. Vsakodnevne pripovedi in nova spoznanja bogatijo, širijo obzorje in dajo misliti.....tudi otrokom.

Pa bom kar prepisala prepis(misijonarji Slovenije), ki mi je sedel nekam globoko v srce:

ŠTIRI SVEČE

Štiri sveče so počasi izgorevale.

Prostor je bil popolnoma tih in lahko si slišal njihov pogovor.

Prva je zašepetala: JAZ SEM MIR.

Toda ljudje me ne cenijo in ne zanjo obdržati. Zdi se mi, da mi ne preostane drugega; kot da ugasnem.

Tako počasi, počasi, sveča popolnoma ugasne.

Druga sveča spregovori: JAZ SEM VERA.

Žal ne služim ničemur. Ljudje nočejo vedeti zame in zato nima smisla, da ostanem prižgana.

Komaj je nehala govoriti, jo je lahna sapica ugasnila.

Zelo žalostna pravi tretja sveča: JAZ SEM LJUBEZEN.

Nimam moči, da bi gorela. Ljudje me ne upoštevajo in se ne zavedajo mojega pomena. Svoje drage bolj sovražijo kot ljubijo.

In sveča ugasne.

Nepričakovano ....vstopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče. Prestrašen zaradi teme pravi: "Ampak lučke, kaj počnete! Morale bi ostati prižgane, strah me je!"

In ko to izreče, zajoče.

Tedaj se oglasi četrta sveča:

NE OBUPAJ, NE JOČI: DOKLER BOM JAZ GORELA, LAHKO ZMERAJ PONOVNO PRIŽGEMO OSTALE SVEČE. Jaz sem UPANJE.

Z objokanimi, a žarečimi očmi, otrok prime svečo upanja in nazaj prižge ostale sveče.

DA UPANJE V NAŠIH SRCIH NIKDAR NE BI UGASNILO.....

Biti otrok, videti in razumeti kot otrok...je nekaj kar moramo v tem času spustiti na plano, ker drugače mogoče ne bomo razumeli

ADVENTNI KOLEDAR

Potrebujemo:

trši karton za osnove škatlic
barvne papirje za dekoracijo
lepilo
nekaj za "držala" predalčkov(v mojem primeru stiroporne kroglice in žica)
pisalo za številke
in nekaj za napolnit predalčke!

Ker nisem tako pridne sorte kot Mravljice in njene male mravljinčice, sem na vžigalične škatlice čisto pozabila. Tako sem jih bila primorana sama narediti. In ko sem jih že delala, so kar nekaj večje od malih škatlic, saj sem se letos odločila v polovico njih shranit kocke.

Ker so moji papirji dokaj kvalitetni in ustrezne trdote(ostanki iz tiskarne; pravzaprav prav nič na tem koladarju ni novega, nabavljenega za ta namen ....razen dela notranje vsebine), mi ni bilo potrebno izdelovati pravih vžigaličnih škatlic ampak čisto običajno dno in pa srajčko za dno.

Samo 24 jih je bilo letos potrebnih, kajti odločila sem se za skupni koledar in takšnega, ki bo, ko bo prazen, postal domovanje za vse posebne legice.

Takšna je surova škatlica. Vendar pa sem okrasne papirje dodajala pred sestavjanjem škatlic skupaj.

Poiskati je bilo potrebno še nekaj za "Odpirala" in tu sem uporabila stiroporne kroglice in žico(prve iz zaloge, ki služi za umeščanje vej v vaze in drugo že s častitljivo starostjo nekaj let).

Malce sem kolebala ali naj sestavljam 6x4 ali 4x6. Odločila sem se za varianto 4 kolon in šestih vrstic.

Tako sem po štiri predalčke lepila skupaj na kartonsko osnovo in v stikih med seboj.

Malce gradbeniške taktike, ki vedno pride prav, sploh če želimo doseči večjo trdnost.

Ko vstanem, ko vstanem in si oči pomanem......

Le kakšen neki bi bil otroški adventni čas, če se vanj ne bi prebujali ob takšnem ali drugačnem koledarju? Všeč mi je tista Anjina z vsem, kar bodo skupaj počeli. Pri nas je žal tako, da je planiranje že za en dan naprej prava mala umetnost. Vedno nekdo nekje "fali". Še brezplačne karte za kino predstavo bodo obležale, oziroma verjetno podarjene sosedom.

Navkljub zelo velikim predalom (6x5x10cm), pa so v njih zgolj malenkosti. Kosi posebih kock, ki so bile kupljene v kompletu, pa takole razparcelirane; ali pa po dva čokoladna zlatnika, vitaminski tabletki, dva koščka čokolade.....

Tole je zgolj začasna postavitev, saj na fotografiji manjka še venček.

Ampak ta bo na vrsti jutri.

Ps: Zaradi pozne ure in že polnih predalčkov, se mi le teh ni dalo več prestavljati sem ter tja. Naredila sem jih v skupinah po šest. V tej izvedbi na fotografiji so pomešani. Lahko pa jih postavljamo v ravne vrste po skupinah ali kako drugače.

In da ne bomo pozabili, da je to resnično čas, ko bolj kot kdaj drugič mislimo na druge in jim poklanjamo pozornost, bo z nagradico na svojem blogu poskrbela tudi Vladka. V nedeljo bo žrebala darilce, ki ga bo nekdo prejel.

Rdeče in zeleno -tradicionalne barve

2009-12-01T07:20:00.000+01:00

Rdeča in zelena, ki ju velikokrat začinimo s kančkom zlate, veljata za tradicionalne barve božičnega časa. Zakaj je temu tako, se nisem nikoli preveč poglabljala. Kot velika večina sem ti dve barvi preprosto "posvojila" za osnovni barvi tega časa. In moram priznati, da mi je ta kombinacija neizmerno všeč.

Letos sem se odločila poleg rdeče in zelene, začinjenih z zlato, dodajati še belo. Čisto spontano, tako kot se se pač rojevale ideje za izdelke. Ponavadi se namreč odločimo za "rdečo nit" dekoracij in ta nit je največkrat vezana prav na barve. Veliko bolj kot na oblike ali materiale.

BOŽIČNO DEKORACIJO V KOMPLETU

Potrebujemo:

modele za vlivanje
maso za vlivanje
barve
različne dekorativne predmete(lahko kupljeni, kahko jih izdelamo sami)
lak
pištolo za vroče lepljenje
vrvico za obešanje

Najprej je sledilo vlivanje mase. Sem hrček, ki spravlja vse mogoče in tako sem sama izbrala okrogle plastične oblike, v katerih so drugače zapakirani trakovi za 3d lepljenje. Niti niso tako majhni, zato sem jih vlila že pred časom, da so se dodobra posušili. Niti to, da se je eden zlomil, me ni motilo. Sem ga že v glavi obdelala v viseči element, kjer to prav nič ne bo pomembno.

Posušene vlitke sem prebarvala z zeleno barvo in jih zaščitila z lakom, saj bi drugače imela težave pri pritrjevanju s silikonom. Izbrala sem še centralne večje figure. Le koga neki, to je sedaj vprašanje? Leseni božički niso moje izdelave, pač pa iz zalog v velikih škatlah, ki so namenjene okraševanjem prostorov. Dvema med njimi sem na hrbet prilepila smrečici, ki sem ju izrezala iz valovite lepanke in na vrhu dodala še zvezdo.

Kot hrček seveda spravljam tudi kovinske posodice od razne zelenjave in tale majhna od koruze se mi je zdela idealna, da bomo vanjo posejali božično žito, ko bo čas za to. Preprosto sem jo oblekla v rdeč papirm na vrhnjem robu sem dodala še zlat trak (čeprav ne bi bilo potrebno, saj je že sama posodica zlata) in okrasila z božično zvezdo. Deset takšnih je sem ter tja v celotnem kompletu.

Sestavljene so iz treh delov, v sredini pa sem jim dodala mikro perlice.

Še zemljo v posodico.......

Moj osnovni komplet je končan.

Dodala sem še mini darilca, rdeče zvezdice, nekaj sredinskih delov cvetov okoli sveče, vrvico za obešanje (sedaj se tisti odlomljeni del prav nič ne vidi, saj sem ga pobrusila in na ta del pritrdila podstavek božička.

Ampak.....

Za piko na "i" sem morala dodati še nekaj.

To so bile kot prve male stiroporne kroglice, ki sem jih s skalpelom prerezala na polovico in prilepila.

V posodico z zemljo sem na leseno paličico zataknila še eno darilce, saj bo žito zraslo prav do tam nekje in potem sem vse skupaj prelakirala in posula z drobno naribano imitacijo snega.

Tako.....

moja "podlaga" za postavitev adventnega koledarja je pripravljena.

Seveda ni treba posebej omeniti, da bo tudi ta v zelenih in rdečih barvah.....

Podarimo koledar in zložljive škatlice

2009-11-30T07:40:00.001+01:00

Če že ne popreje, pa nas koncem novembra in v začetku decembra preplavi tista mrzlica, ki jo imenujemo Izdelajmo ali zgolj kupimo nekomu darilce. Ustvarjalke prav gotovo ta čas doživljamo še malo drugače(rekla bi, da veliko bolj intenzivno), kot vsi tisti, ki darila preprosto kupijo (seveda s tem ni nič narobe). Vse tiste misli o tem kaj in kako...komu.....prestavljanje materialov sem ter tja, načrtovanja, izvedbe......
In v vsem tem se skriva še nek čisto poseben čar. Veliko mislimo na ljudi, ki jim bodo darila namenjena. Premišljujemo o njih in njihovi naravi, o tem, kakšni so, kako jih vidimo mi. Kajti največkrat izdelujemo darila, ki so namenjena točno določeni osebi. Kaj naj še k temu dodam? Rada imam to izdelavo darilc in prav zanima me, ali se komu izmed obdarovancev kolca, ko toliko mislim nanj.
Za danes....čisto osnovna varianta iz katere lahko naredimo nešteto različnih izpeljav, ki jih pač priredimo tistemu, kateremu je darilo namenjeno.

MESEČNI KOLEDAR IN ZLOŽLJIVE ŠKATLICE

Potrebujemo:

karton za osnovo škatlic
lepenko za osnovo platnic koledarju
barvni ali dekorativni papir za oblačenje lepenke
natisnjen mesečni koledar
različne ostanke papirjev za dekoriranje
dvostranski lepilni trak

Čisto vseeno je, česa se lotimo prej: ali koledarja ali pa škatlic.

Pa naj jaz najprej predstavim moj način izdelave mesečnega koledarja.

Liste za koledar natisnem. Ker so tokrat nekoliko večji kot A5format, sem po dva in dva meseca zlepila skupaj in tako mi pravzaprav ostane samo šest listov, katerim dodam še enega za prvo stran. Dva trša kosa oblečem v barvni papir.

Moj način izdelave pri sredinskem delu, pa je sestavljen iz dveh kosov (tokrat rumenih). Na same platnice pride prilepljen kos kartona, kateremu naredim zgibe v razmaku pol centimetra. V tem primeru je zgibov 7 (vedno jih naredim na neparno število). Z njimi dosežem, da se zadnji del lepo pregiba in je prožen. V sredino pa klasično zlaganje na harmoniko. In ko je harmonika zložena, nanjo dodam/nalepim že prej pripravljene liste koledarja.

Preostalo mi je še dekoriranje.

Rumeno in zeleni toni.......Kot prvo sem ojačala sprednje dva vogala. Odrežem si kvadrat in ga zložim. Del prilepim na lice in ostalo v notranjost tako, da ostane majhen žepek, ki je lazko zelo priročen, da vanj kaj zataknemo. Na zadnjo notranjo stran sem dodala pokončen žep preko vse višine.

Koledar je narejen!

Nekoliko prazen, zato ga še dodatno okrasimo z mislijo na tistega, ki mu je namenjen. Letnico sem napisala z flomastrom, v sredini pa naredila pikice s pisalom za 3d učinek, ki se pojavljajo tudi kot obroba. V notranjost sem dodala še lističe s številkami od 1-6. Za piko na I pa dva ptička. Preveč dodatkov, ali celo takšnih, ki odstopajo od podlage, se tokrat nisem poslužila, saj je darilo namenjeno nekomu, ki mu to pač nič včeš pri predmetih za vsakodnevno uporabo.

Ker pa se mi je sam koledar zdel nekako premalo, sem se lotila še zložljivih škatlic.

Zakaj zložljivih?

Narejene so tako, da že idelane škatlice preprosto zložimo in spet sestavimo.

Trši papir za osnovo zložimo izrežemo in naredimo prepogibe tako, kot kaže zgornja fotografija. moje škatlice so široke 6cm(kar pomeni, da moram za spodje zavihke pustiti 3 cm, da lepo zapolnim dno pri zlaganju), njihova višina pa je različna. Škatlica je zalepljena le ob enem stranskem robu. Pripravimo si še okrasne papirje. Moji so takšni, da se podajo h koledarju.

In za malce drugačnosti, sem vsako stranico obdelala drugače. Tako škatlice lahko obračamo in sestavljamo različne kombinacije.

Takole izgledajo zložene. Ko jih potrebujemo, jih samo spet preprosto sestavimo in postavimo na mizo.

Moje darilce je narejeno.

Škatlice zložimo, položimo na koledar in ali zavijemo, položimo v škatlo (mogoče pa bi lahko celo naredila še škatlo, ki sodi poleg).

Lahko pa škatlice napolnimo.

Tule sem jih napolnila s mini sladkimi čokoladicami.

Prva adventna nedelja

2009-11-29T09:41:00.001+01:00

Adventi čas je priprava na praznovanje božiča.
"Adventus" v latinščini pomeni prihod, bližanje, kajti advent je čas priprave na Božič - Jezusov prihod na svet, pa tudi priprava na njegov drugi prihod. S prvo adventno nedeljo se prične tudi novo cerkveno leto.Čas priprave na božič se začenja s prvo adventno nedeljo, zaključi pa se v tednu po četrti adventni nedelji na božično vigilijo, 24. decembra.
Verniki kot zunanjo podobo tega časa uporabljajo adventni venec s štirimi svečami. Za vsako adventno nedeljo nova svečka. Tako je prva svečka Sveča čuječnosti, druga Sveča spreobrnjenja, tretja Sveča veselja in na četrto adventno nedeljo "Tiho"...prižgemo vse štiri sveče.
Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju.

Adventni svetniki:
V povezavi z adventnimi svetniki so znane šege na barbarino, lucijino in miklavževo. Na barbarino, 4. decembra, je prepovedano šivanje, je pa ta dan namenjen setvi božičnega žita ali spravljanje vej v vodo, da bi zacvetele tam za božič. Na miklavževo, 6. decembra, so znani miklavževi obhodi, obdarovanje otrok in miklavževi sejmi v večjih krajih. Na lucijino, 13. decembra, pa so bili v vzhodni Sloveniji znani obhodi lucij, ki so strašile ali obdarovale otroke, in polažarjev, ki so po domovih voščili za boljšo nesnost kokoši. Na ta dan so tudi vedeževali, predvsem o vremenu in ljubezni.

Z božičem se prične dvanajsteronočje (dvanajst dni božiča) s tremi svetimi večeri.

Če podam čisto na kratko pomenoslovje štirih sveč(adventni venček) in vijolične barve, ki pomeni upanje (sveče v "pravem adventnem venčku" nikoli ne smejo biti druge barve kot bele ali vijolične:
– predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta);
– predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi;
– predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;
– predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.

In še en majhen podatek(ki pa za nas ustvarjalke ne pride ravno v veljavo): Pravi adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika.

3D ZVEZDO

Potrebujemo:

papir, karton
3d blazinice
vrvice za povezovanje in/ali obešanje

Predlogo za zvezdo lahko narišemo sami. Lahko pa si pomagate s to mojo, ki sem jo narisala jaz. Velikost prilagodimo svojim lastnim potrebam. Sama predlogo natisnem in nalepim na trši karton ter obrežem. To je potem moj "mušter".

Skupaj sestavljamo po dve zvezdi. Tista za podlago(zadnjo stran) je ravna, zgornji del zložimo tako, da v zunanjem delu krakov prepogibamo "na hrib", v stiku dveh krakov pa "na dolino".

Sama na spodnji del zvezde v sredino dodam po 3 koščke 3d blazinic, da s tem preprečim morebitno posedanje zgornjega dela zvezde. Dodatno lepljenje tako ni potrebno, saj nam zvezdi skupaj držijo te blazinice.

Če želimo, lahko po "muštru" izrežemo še nekoliko manjše trikotnike iz drugačne barve papirja in jih nalepimo tako, kot kaže zgornja fotografija v levem kotu.

Tako sestavljeno zvezdo še povežemo z vrvico. Uporabila sem kar naravno vrvico. Najlažje je, če uporabimo dva koščka vrvice in ju na zadnji strani prekrižamo, spredaj pa zavežemo v pentljo.Vrvica se z zadnje strani vidi, kar ni moteče, če jo dodamo na kakšno ravno podlago (npr.škatlico). Če pa jo želimo dodati tako, da se lahko vidi tudi zadnja stran, zadaj s pomočjo 3d blazinic dodamo še eno zvezdo, ki je lahko nekoliko manjša od prve. Po želji jo tudi okrasimo. Sama sem naredila zlate pikice s pisalom za 3d učinek.

S tako narejenimi zvezdami okrasimo darila, lahko jih dodamo na vošilnice , ali pa mogoče v kakšne aranžmaje. Tudi mobile narejen z njimi je naravnost čudovit.

Takšna zvezda (ali več njih) je lahko tudi okrasek za na smrečico. V enem od krakov ji naredimo luknjico in skozi njo napeljemo vrvico.

Če je kdo za prvo adventno nedeljo pričakoval adventni venček, naj pojasnim: navkljub vsem moji ljubezni do tega časa in kot sem skozi pogovore z ljudmi tudi ugotovila, še kar dobrim znanjem o tem času in konec koncev tudi tega, da po najboljših močeh tudi poizkušam živeti v tem duhu...... bi se mi kot ateistki to zdela nekakšna skrunitev nečesa svetega.

Pa še nekaj na kratko o adventnem času:

Citiram:

Advent je čas štirih tednov pred božičem.
Advent je čas priprave, upanja in kesanja za naše grehe, ob pričakovanju prihoda našega Gospoda.
V Adventu se pripravljamo na božič in na drugi Kristusov prihod na svet, ko se bo vrnil kot Kralj vsega vesolja.
Ta čas je priložnost, da pomislimo, kakšno je bilo naše duhovno življenje, naše življenje v odnosu z Bogom in priložnost, da se na novo spreobrnemo.
Je tudi čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako lahko postanemo boljši kot doslej.

Vir: Catholic net

Amerikanka z deljeno sliko

2009-11-25T07:57:00.000+01:00

Dober dan vsem skupaj v gospo Sredo, ki se bohoti sredi delovnega tedna, včasih malce pogleda nazaj proti Ponedeljku in Torku(kaj sta ušpičila, naredila ali ne nardila), pa že naslednji trenutek pripravlja prostor gospodu Četrtku, ki se bo moral umakniti Petku.
In potem nastopi vikend. Za večino ljudi dva dela, šole in podobih obveznosti prosta dneva. In ta vikend nastopi tudi adventni čas, se pravi, da bomo letos to nedeljo šteli za prvo adventno nedeljo.

Nisem prenehala z ustvarjanjem, ni me položila nova gripa. Še ne! Vendar pa je ravno ta nova gripa kriva, da sem v letošnji adventni čas vnesla nekaj sprememb. Vse tisto kar sem načrtovala, sem opustila, saj sama ne bi zmogla in glede na odziv (nikakršni) pri skupnem oblikovanju in ažuriranju za DNP, sem se v tem tednu odločila, da ga bom pač speljala sama, kolikor mi bo pač uspelo (kajti bolezen ne bo nič spraševala...le tiho in skrivoma se bo priplazila skozi okna ali vrata).

Tako ne bom preveč govorila kaj in kako, saj se mi je že tisto z nagradicami za adventi čas sesulo, ker se sama ne upam lotit, pač pa samo upala, da bom lahko izpeljala tako, kot sem si trenutno zastavila in da me ne zagrabi v svoje kremplje gripa.

Tale voščilnica ni ravno "sveža". Samo sestavljala sem jih skupaj v končno podobo. Pripravljeno pa je bilo že kar nekaj časa. Na malce ne tako pogosti velikosti, za kuverto amerikanko.

Novo pa je to, da sem si izdelala nov podpis za fotografije. Čeprav z njim nisem najbolj zadovoljna, je nastalo zgolj samo tisto, kar sem ta trenutek sposobna. Združila sem skupaj podpis in pa samo "obrobo" fotografije, ki je pravzaprav zgolj samo zabrisana sled.

In kot sem že omenila, bom začela v adventnem času z nekaj malček več dela na temle blogu. Nič posebnega, nič zelo novega. Le vsak dan po ena objava, v kateri bom predstavila kakšnega od mojih malih doma narejenih in skombiniranih darilc. Včasih tudi zgolj predmetov, ki jih postavimo tu ali tam v prostoru.

Malce zabrisana in iz večih slik sestavljena fotografija samo nakazuje Moj blogerski adventni čas. Izbrala sem meni ljubo modro barvo, pa čeprav ni tipična za advent. Izdelki bodo preprosti in takšni, da jih je preprosto narediti in da za njihovo izdelavo ne potrebujemo kakšnih posebnih materialov, dodatkov, naprav....Niti ne bodo preveč okrancljani in z množico dragih dodatkov. Bodo samo zgolj predstavitev osnovne ideje, ki jo lahko vsakdo naredi povsem po svoje.

Včasih bom dodala skrajšan postopek, včasih predlogo, spet drugič več različnih izpeljav iz osnovnega darilca ali okraska.

Ne bom odkrivala "tople vode", ampak samo delala tako kot znam jaz in tisto, kar za obdarovanje in okraševanje potrebujem jaz in moji najbližji.

Torej.........moj adventi čas se bo začel to nedeljo, na prvo adventno nedeljo.

Še en snežak

2009-11-22T08:36:00.001+01:00

Če so bili prejšnji snežaki umeščeni na modro bele tone, pa sem tokrat uporabila bolj zelene odtenke.

Snežak je res en tak simpatičen in vsestranski lik, ki v vsej svoji skromnosti ni niti versko, politično ali kako drugače opredeljen. Je oboževan od mlajših generacij in nostalgično ga v svojih srcih nosijo tudi vse starejše generacije.

Malo 3d lepila, bleščice namesto snega, nekaj barvnih odtenkov.....

Delno izdelana notranjost se še kar drži večine mojih voščilnic.

Pojezdimo v novo leto

2009-11-19T05:48:00.000+01:00

Tele sem delala včeraj in danes ponoči sanjala o tem........

To je bil tisti....prijetni del sanj. Ko ti je toplo in sanjaš ter imaš občutek, kot da si čisto resnično tam....nekje na zasneženih poljanah, širnih belih in v lesku sonca bleščečih kot najčistejši kristali.

Zakaj sonce in ne ježa v temni in z zvezdami, tipični žareči krogli polne lune, ki je prav tako pogost motiv, obsijani noči?

Mogoče me je na žarečo sončno kroglo napeljal tale dodatek na drugi seriji.

Sploščen kovinski zamašek za steklenice in snežinka na njem.

Ali pa lepo in sončno vreme, ki nas tako blagohotno razveseljuje in tudi nekako preseneča te dni?

Motiv Joanne Sheen, ki ga do sedaj nekako nisem znala prav uporabiti.

Vsekakor so se tudi te sanje (kot pač vsake prave sanje) končale.

Več fotografij pa na spletni strani.

Nekaj barvnih sprememb in še en motiv

2009-11-18T17:16:00.000+01:00

Za danes nekaj barvnih sprememb.
Dvojne vrečke, tako tiste z zeleno, kot one z belo osnovo....danes malo drugače. Zelene so namesto srebrnih dodatkov dobile zlate ali rdeče........

Še nekaj fotografij pa tule.

Bele pa......obrazi prazničnega časa tokrat na dvojnih vrečkah in pripadajaočih voščilnicah.

Primer:

Ostale fotografije pa tule.

In ker vedno stremim za novimi motivi, danes eden, ki ga mislim da letos še nisem predstavila.

Polarni medved v klasični praznični opravi. Več o izdelavi pa tu.

Snežak malo drugače -drugačna osnova

2009-11-17T16:48:00.000+01:00

Pravzaprav niti ne tako zelo drugače.
Le obliko sem izbralo drugačno - same osnove namreč.

He, he...malo zmede pri nalaganju fotografij. Tole so pravzaprav notranjosti voščilnic.

Takole pravzaprav izgledajo s prave strani, ko so voščilnice zaprte.

Skupaj sestavljene štirje različni papirji, bele pike, obrisavanje s pisalom, senčenje, barvanje, luknjanje okrasnega robu.......aja...pa še snežinke.

Izbrala sem tak sistem, da sem del, ki je namenjen pisanju/odpiranju, posebaj dodala na zadnjo stran.

Malce neobičajna oblika, ampak meni je všeč.

Ne prekladam vedno samo papir

2009-11-17T05:47:00.000+01:00

Včasih počnem tudi kaj drugega. K sreči se ponavadi še pravočasno spomnim, da nastanejo kakšni ulitki, ki se imajo čas posušiti in jim ima tudi seveda kdo čas pobarvati. Čeprav samo vlivanje ni zapleten postopek, pa je zamudno, saj traja kar nekaj časa, potrebuješ prostor itd.
Tile so prvi, ki so nastali...

In če so bili lani v delu malo večji in težji obeski, so letos prišli na vrsto manjši, lažji. Vsaka stvar ima svojo prednost in slabost. Pri prvih smo porabili veliko več materiala, pri teh drugih je barvanje bolj težko zaradi majhnih in nepravilnih oblik.
Naredilo se je tudi kar nekaj lanskih oblik, saj so bili ljudje nad njihovo posebnostjo navdušeni in jih bo tako letos šlo nekaj za darilca. Le še "glavnega malarja" moramo najti. Tudi tisti niso prav lahki za barvanje.

Pravzaprav bo tudi nekaj teh vlitkov šlo za darilca. Odločila sem se namreč, da bom kombinirala različne vlitke, ki bodo barvani tako, da se bodo medsebojno skladali. Tile so pobarvani z belo, ki sem jo "umazala" z dodajanjem zlate barve. In potem še z zlato risanje po tej osnovi.

Različni vlitki tako dopuščajo kar nekaj različnih kombiniranj.

Svečnika lunice in zvezde........

Z zgornjimi malimi obeski, kjer je barvno skladanje.

Ali pa lanska oblika večje lunice in zvezde, kjer poleg barve pride do izraza še oblika.

Vse je še v "božji rokah", bi rekla moja stara mama. In zakaj sem se ob teh vlitkih spomnila ravno nje? Še kot osnovnošolka sem naredila prvi gibs vlitek. Kot nekakšna majhna slika je bila, z motivom bambija. In mama ga je hranila v stekleni vitrini vse do svoje smrti.

Ps: moram v lov za čajnimi svečkami zlate barve. Mogoče jih pa kje staknem.

Majhna darilca - tokrat Miklavževa

2009-11-15T14:36:00.000+01:00

Običaj je, da otroci 5. decembra nastavijo peharje, v katere jim dobri mož po imenu sv. Miklavž, prinese darila.

Takšen Miklavž je še vedno živ v mojem srcu. To je bil ponavadi čas, ki sem ga kot otrok preživljala daleč proč od doma, pri starih starših na samotni majhni kmetiji, ki je ponavadi v tem času bila zavita v kopice snega. V tem zimskem času je bilo krepko preko pol ure peš hoje do prve najbližje hiše. Pa vendar so se skoraj vsak dan pri nas ustavljali ljudje, ki jih je pot vodila sem ali tja. Odeti v debela in topla oblačila, rdečih nosov in vedno si jih slišal, preden so vstopili v hišo, saj so pred vrati otresali sneg z oblačil, obutve.....

Bil je to za mene čas toplih skrivnosti.........
Prihajala sem namreč iz družine, kjer je bila vera v vsakodnevnem življenju tabu tema. Nekaj prepovedanega, nekaj o čemer se ni govorilo. Niti potiho ne. Tu pa......prepevanje pesmi z obiskovalci, zgodbe ob zvokih vrtečega kolovrata in seveda.........na predvečer Sv. Miklavža postavljanje peharjev. Tistih pravih, velikih, v katere sva ponavadi z mamo zvrnili testo za hlebce, da je vshajalo pred peko. Star oče jih je sam izdeloval. Tako kot koše, jerbase, cajne......V tem času sva z mamo vedno poleg kruha pekli tudi parklje. Z rozinami ali poprovimi zrni za oči.

Pehar in Miklavž sta bila naša "skrivnost". To je bil tudi eden tistih trenutkov, ko sem bila vesela, da stara starša živita daleč proč in sem tako vedela, da me ne bodo kar tako na vrat na nos prišli iskat, da se vrnem domov. Doma nikoli nisem govorila o tem, pa čeprav je mogoče oče nekako čutil, da verjetno vse to dogajanje ni šlo kar tako mimo mene. Oba sva se pač naučila živeti tako, kot da se ni dogajalo nič posebnega.

To je bil in je za mene še vedno Miklavž! Tisti dobri mož, ki prinese malenkosti pridnim otrokom. Jabolka in včasih celo pomaranče, rožiče, jabolčne krhlje, kruhove parklje in še kakšno malenkost. V mojem peharju so bile ponavadi tudi spletene nogavice ali rokavice.

Dandanes pa......... Mislim, da je brez pomena pisati o tem.

Nova kompletka voščilnic

2009-11-14T04:05:00.000+01:00

Med tem, ko večina sladko spi "spanje zasluženega", jaz že kolovratim naokoli kakšno uro. Ja, noči so pač moje. Ne toliko ponočevanje, kot to, da vstajam tam nekje med tretjo do četrto uro. Vsakdo ima nakakšen svoj in samo sebi lasten bioritem. Moj je pač takšen.

Za danes svečke.
Rada imam svečke. Nekej blizu mene ponavadi gorijo čajne lučke, zdaj tako, zdaj drugače. Najraje imam posodice, kjer lahko na vrhu dodam vode in v njo kapljico katerega od eteričnih olj. Pozno jesenski in zimski čas sta pri meni aktualna za prižaganje teh svečk. Plamen, ki nežno poplesuje in vonj po čaju......meta, zimska pravljica.....Ravno pred nekaj dnevi sem dobila nov trodelni kompletek za čajne svečke. Malenkost , ki ti polepša dan.

Prejle sem odprla mojo delovno tablo in presenečena ugotovila, da je tole že moja natanko 400 objava. Noro! Kar malo strah me je postalo. Je število objav na blogih omejeno? Ne vem. Pojma nimam.

In spet sem uporabila enega mojih besedilnih papirjev Včasih se ti papirji razlikujejo, saj jih vsakič znova pred tiskanjem prilagajam tako ali drugače trenutnim potrebam.

Še vrvica, ki je speljana skozi gumb ...in to je to!

Za danes, današnjo noč, ki se že počasi preveša v jutro.

Majhna darilca -torbica harmonika

2009-11-13T05:05:00.000+01:00

Včeraj sem se nasmejala sama sebi. Pa tudi drugi so se nasmejali meni. Oboje pa je bilo zabavno in poučno.

Pa mogoče prvo malce nazaj.....K tisti nemogoči barvni kombinaciji, za katero sem bila prepričana, da je ena idealnih. Tule na sliki še ne izgleda tako zelo grozno kot v resnici. Pri tem pa je potrebno povdarit še to, da takšna kombinacija prav gotovo ni primerna za kombiniranje z novoletnimi motivi in da sem to škatlo želela narediti za nekoga, ki mu harmonija veliko pomeni. Večno iskanje ravnovesja, mir, tišina...so gonilo te osebe in tole bi bilo prav grob poseg v naravo njene duše.
Pa dovolj o tem.
Včeraj sem imela obiske. Takšne, ki jih zanima moja delavnica. Tisti prvi šok, ki so ga doživeli ob pogledu na neurejene police, mizo, vso tisto šaro....ni bil nič v primerjavi s tem, kar je še sledilo. Malce smo delali, preizkušali to in ono. Ravno sem imela pripravljeno za nove harmonike. To je tisti del, ko sem se nasmejala sama sebi. Veliko kasneje, ko sem jih dokončevala in ob tem mislila na Suzy (se ti je kaj kolcalo?).

Premišljevala sem o tem, ko je napisala, da to pa ni majhno darilce za modro harmonika zgibanko. Prav je imela. Resnično ni tako majhno. In z mislijo na njo in te njene besede, sem naredila dve manjši harmoniki.

Pa da se vrnem k obiskom .....

Kje imaš pa za zgibe delat? Ja tole., in pokažem na neko minimalistično starinsko čudo domače izdelave. Problem smo rešili tako, da sem jim jaz naredila zgibe. In ko je bilo treba te zgibe še dodatno utrdit, imam jaz za to močnejšo paličico od sladoleda. He, he...prav zanimivo je bilo, kako so sicer zelo spretni ljudje postali popolnoma neubogljeni. S tem pač ne moreš delati!

Vprašanja so se kar vrstila. Kaj pa je to? V vrečki shranjene večje in v prozorni škatlici manjše penaste navijalke za lase. In? Kaj in? To uporabljam za senčenja, tapkanja.....Nasmeh, rahlo ciničen pogled. ..Meni ni bilo prav nič smešno. Bila sem izzvana. Počutila sem se napadeno. Pa sem vrnila z napadom. In tole uporabljam za gladenje in utrjevanje papirja pri zgibankah , mapah, knjigah.......in pri tem pokažem na kocko, ki je namenjena poliranju nohtov. Kako naj pa tole izrežem?.....Ja kako? Peš valjda. Tam sem pa videla takšno mašinco, s pomočjo katere izrežeš....Tam ja, pri meni pa ne. Sodelavka mi je pa rekla, da.....Jah, tam je tako, pri meni pa drugače. Ne bom pisala vsega kar se je dogajalo. Nikomur ni bilo prav posebno luštno, čeprav smo se nasmejali, ustvarjali.....

Ob tem sem mislila na Suzy in njene besede in niti pod razno nisem vedela, kaj neki za vraga bom počela s tema majhnima harmonikama. Samo čutila sem, da ju moram narediti. Suzy hvala za tvoj včerajšnji komentar. Resnično sem se zabavala ob tej izdelavi in če na samem začetku nisem vedela kaj bom s tem počela, se je ideja porodila kasneje, ko sta bili narejeni. Ena bo Prva pomoč. Za nekoga, ki mora vedno imeti pri roki sto in eno malenkost: varnostne sponke, nekaj nitk sukanca, igle, razne oblike flajštrov, rezervno tabletko za to in ono...in še in še. Pa vse to vedno išče po sobi na različnih koncih in ponavadi niti ne najde. O drugi (ožji) še malce premišljujem. Jo je pa takoj hotela odvleči najmlajša.

Skratka.....če vas bo pot zanesla v mojo delavnico, se ne čudite. Poleg ročnega cuterja in dveh osnovnih šablonc za njega, pri meni lahko najdete večinoma papir. Ta je tu in tam -povsod. Imam še giljotino z napako in z njo lahko delam le jaz, skalpel, rezalno podlogo, mislim da 6 luknjačev in to je to(če pustimo na strani barve in štampiljke, darilne trakove, osnovne blazinice, lepila tako in drugače). Vse ostalo je Improvizacija.

Pa ne narobe razumeti. Seveda bi jaz imela to ali ono, v svojih sanjah bi imela vse in še več. A vsak posameznik se pač sam odloča, kaj je tisto, kar lahko kupi, si privošči, je smotrno.