Še en albumček je včeraj ugledal luč sveta in namenjen je moškemu delu (saj vem, da je prelen, da bi se sprehajal po blogu, zato ga lahko kar objavim). V albumu so že fotografije, tako da sem nekatere dele z obiskovalci zabrisala.
Tokrat ni kuvertni, pač pa sem za osnovo izbrala črn fotokarton. Ko sem že pri teh kartonih... včeraj sem šla v trgovino po bele, pa sem se nasmolila, ker so imela celo enega samega na zalogi. Doma pa telefon v roke in naročit iz Antusovega skladišča, kjer so mi šli toliko na roko, da bodo že danes pri meni. Hvala Antus!
Veste od česa so ti rdeči krogci? Ko se delajo plastični registratorji, so to ostanki.
Več fotografij (no, čeprav jih tu ni prav veliko) pa v albumu Last year xmas.
Prikaz objav z oznako albumi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako albumi. Pokaži vse objave
torek, 21. december 2010
ponedeljek, 20. december 2010
Gospod in gospa Božičkova
Ja, počasi prihajamo do prvega vrhunca letošnjega leta. Božič.... Kasneje mu bo sledil še prehod iz starega v novo, odštevanje, čestitke, dobre in lepe želje.....
Naš lanskoletni božični par v svojem elementu ......
Tokrat viseči zložljivi album. Lansko leto sem ga naredila v rjavih tonih z jelenčki in smrečicami, letos pa takole kot vidite. Za podlago sem izbrala bordo rdeč fotokarton in ga kombinirala s črno. Dodano samo še nekaj zlatih odtenkov v pentljah(ostanki lanskoletne krasitve) in dekorativnih pikicah.
Da pa našega para ne bi zeblo in ju med letom lahko pospravimo na varno, sem jima izdelala še tole oblekico, kjer sta spravljena.
Naš lanskoletni božični par v svojem elementu ......
Tokrat viseči zložljivi album. Lansko leto sem ga naredila v rjavih tonih z jelenčki in smrečicami, letos pa takole kot vidite. Za podlago sem izbrala bordo rdeč fotokarton in ga kombinirala s črno. Dodano samo še nekaj zlatih odtenkov v pentljah(ostanki lanskoletne krasitve) in dekorativnih pikicah.
Da pa našega para ne bi zeblo in ju med letom lahko pospravimo na varno, sem jima izdelala še tole oblekico, kjer sta spravljena.
Fotografije v albumu Santa and Mrs Claus.
nedelja, 19. december 2010
Prazniki -Xmas
Lep pozdrav v hladno nedeljsko jutro. Kar -17,7stopinj kaže na naši terasi. Pa se mi vendar nekako ne zdi mraz. Vsaj ne čutim ga danes tako zelo.
Še eden od albumov z praznično tematiko. Nedokončan je kar tri dni ležal na mizi, ker nekako ni bilo pravega časa, da bi ga dokončala. Me je bilo kar malo strah, da sem ta čas izgubila "rdečko nit", kar se v takšnih primerih kaj rado naredi.
Pa je potem kar šlo. Sicer počasi in z veliko prekladanaja.
Vmes se je dogodila še neljuba nevšečnost, ki je trenutno še v mejah sprejemljivega, a.....Pri iskanju papirja za album, ki sem ga včeraj predstavila na Želim, Voščim, Pošiljam ... se mi je premaknilo nekaj v desni rami in sedaj sem bolj tako....."na tankem ledu", bi človek rekel.
To je kot neko prekletstvo. Prvič sem se s tem srečala 1.januarja 1988 in bolj ko premišljujem, bolj ugotavljam, da so bila v vseh teh letih mogoče samo kakšna tri leta, ko se mi s tem ni bilo potrebno ubadati tudi v teh prazničnih dneh.
Ampak gre. Se pač navadiš, da so dnevi, ko si preprosto odvisen od drugih, ko moraš zapreti oči in pozabiti, kaj bi želel in misliti zgolj na to kaj zmoreš, kaj bo šlo skozi, do še znosnega praga bolečine(npr. veš, da ne moreš odrezati papirja z ravnilom z nožkom, ker je pač zato potrebna moč in ga tako odrežeš peš.... s škarjami). Po kakšnih treh tednih pa vse skupaj ostane samo še grenak spomin in čakanje... do naslednjič.
Več posameznih fotografij pa v albumu Prazniki -Xmas.
Še eden od albumov z praznično tematiko. Nedokončan je kar tri dni ležal na mizi, ker nekako ni bilo pravega časa, da bi ga dokončala. Me je bilo kar malo strah, da sem ta čas izgubila "rdečko nit", kar se v takšnih primerih kaj rado naredi.
Pa je potem kar šlo. Sicer počasi in z veliko prekladanaja.
Vmes se je dogodila še neljuba nevšečnost, ki je trenutno še v mejah sprejemljivega, a.....Pri iskanju papirja za album, ki sem ga včeraj predstavila na Želim, Voščim, Pošiljam ... se mi je premaknilo nekaj v desni rami in sedaj sem bolj tako....."na tankem ledu", bi človek rekel.
To je kot neko prekletstvo. Prvič sem se s tem srečala 1.januarja 1988 in bolj ko premišljujem, bolj ugotavljam, da so bila v vseh teh letih mogoče samo kakšna tri leta, ko se mi s tem ni bilo potrebno ubadati tudi v teh prazničnih dneh.
Ampak gre. Se pač navadiš, da so dnevi, ko si preprosto odvisen od drugih, ko moraš zapreti oči in pozabiti, kaj bi želel in misliti zgolj na to kaj zmoreš, kaj bo šlo skozi, do še znosnega praga bolečine(npr. veš, da ne moreš odrezati papirja z ravnilom z nožkom, ker je pač zato potrebna moč in ga tako odrežeš peš.... s škarjami). Po kakšnih treh tednih pa vse skupaj ostane samo še grenak spomin in čakanje... do naslednjič.
Več posameznih fotografij pa v albumu Prazniki -Xmas.
sreda, 15. december 2010
Božična magija
Ko sem pripravljala to objavo, sem mislila, da bom skupaj spravila eno lepo množico besed. Pa so se kar nekam izgubile, postale nepomembne....
Še en iz serije kuvertnih albumov. Tokrat sem rezala ogromne bele kuverte, ki so osslužile svoj namen zaradi menjave logotipa. Povsem "prosto po Prešernu" sem jih rezala in sestavljala skupaj.
Tole so stranski zaznamki, potem so pa še tisti, ki se vtikajo od zgoraj.
Več fotografij pa v albumu Christmas magic.
Tudi do konca objave se besede niso našle. Le neka čudna praznina.
Še en iz serije kuvertnih albumov. Tokrat sem rezala ogromne bele kuverte, ki so osslužile svoj namen zaradi menjave logotipa. Povsem "prosto po Prešernu" sem jih rezala in sestavljala skupaj.
Tole so stranski zaznamki, potem so pa še tisti, ki se vtikajo od zgoraj.
Več fotografij pa v albumu Christmas magic.
Tudi do konca objave se besede niso našle. Le neka čudna praznina.
torek, 14. december 2010
Zima zima bela
Ob tem naslovu sem se po dolgem času spomnila tudi istoimenske pesmice iz mojega otroštva.
Kako so stvari, ki nam začasno "uidejo iz glave"(navkljub majhnim otrokom, ki pa se dandanes večina učijo pretežno drugačne pesmi), pa se potem spet ob določenih trenutkih vračajo.
Če se prav spominjam, je tole moj prvi album na zimsko tematiko. Idejo za takšen način izdelave kuvertnega albuma sem dobila pri Lauri, ki je za mene mojstrica kuvertnih in drugih albumov.
Za vezavo strani (belih kvadratnih kuvert) sem uporabila izsekan motiv božične zvezde. Žal nisem med imetniki kakšnega rezljaljskega strojčka in imam tako na voljo skorajda nič takšnih večjih motivov. Tako sem bila primorana uporabiti po dve zvezdi na stran.Ampak pustimo to ob strani.
Uporabila sem pet belih kuvert. Tako sem dobila pet notranjih žepkov in na zunanjih straneh žepov deset snemljjivih listov, ki so prav tako namenjeni fotografijam sli tekstu. Razlog, da sem se odločila za takšen način albuma je povsem preprost: nisem želela preveč prekrivati simpatičnih papirjev. Tako so papirji še vedno vidni, ko iztaknemo list, ki je zataknjen za božično zvezdo.
Meni je všeč. Takšen prikupno otroški in kar vabi početi kakšno snežno norčijo. In seveda brez nesrečnih pripetjajev, kajti pravkar imamo doma poškodovanca, ki je začasno onesposobil eno nogo pri sankaškem spustu iz Ljubelja.
Creatissimo je v svoji zadnji prečudovito spisani objavi z naslovom Želje, sanje .... in kaj pa, če je vse res?! prebudila v meni spet kar nekaj želja. Nisem še komentirala, ker sem se preprosto ustrašila množice misli, ki so začele begati po moji glavi. Vse to je treba "prebrati" kot smo tolikokrat prebirali fižol in ločiti dobro in vredno od nevrednega.
Prav gotovo pa bo ostala želja, da bi imela kak pripomoček več(trenutno me najbolj mori dilca za pomoč pri zgibanju ali preprosto scor-pal), med dobrimi in vrednimi željami. Ne samo za mene samo, pač pa tudi za vse tiste, ki jim namenjam svoje izdelke. Kajti sedaj z zgibanjem izgubljam čas, ki bi ga lahko koristno porabila za kaj drugega. Sem skromna v svojih željah, ker sem bila vse prevečkrat razočarana. Ampak one ostajajo. Ne glede na moje doživljanje.
Več fotografij Zime zime bele pa v temle albumu.
Kako so stvari, ki nam začasno "uidejo iz glave"(navkljub majhnim otrokom, ki pa se dandanes večina učijo pretežno drugačne pesmi), pa se potem spet ob določenih trenutkih vračajo.
Če se prav spominjam, je tole moj prvi album na zimsko tematiko. Idejo za takšen način izdelave kuvertnega albuma sem dobila pri Lauri, ki je za mene mojstrica kuvertnih in drugih albumov.
Za vezavo strani (belih kvadratnih kuvert) sem uporabila izsekan motiv božične zvezde. Žal nisem med imetniki kakšnega rezljaljskega strojčka in imam tako na voljo skorajda nič takšnih večjih motivov. Tako sem bila primorana uporabiti po dve zvezdi na stran.Ampak pustimo to ob strani.
Uporabila sem pet belih kuvert. Tako sem dobila pet notranjih žepkov in na zunanjih straneh žepov deset snemljjivih listov, ki so prav tako namenjeni fotografijam sli tekstu. Razlog, da sem se odločila za takšen način albuma je povsem preprost: nisem želela preveč prekrivati simpatičnih papirjev. Tako so papirji še vedno vidni, ko iztaknemo list, ki je zataknjen za božično zvezdo.
Meni je všeč. Takšen prikupno otroški in kar vabi početi kakšno snežno norčijo. In seveda brez nesrečnih pripetjajev, kajti pravkar imamo doma poškodovanca, ki je začasno onesposobil eno nogo pri sankaškem spustu iz Ljubelja.
Creatissimo je v svoji zadnji prečudovito spisani objavi z naslovom Želje, sanje .... in kaj pa, če je vse res?! prebudila v meni spet kar nekaj želja. Nisem še komentirala, ker sem se preprosto ustrašila množice misli, ki so začele begati po moji glavi. Vse to je treba "prebrati" kot smo tolikokrat prebirali fižol in ločiti dobro in vredno od nevrednega.
Prav gotovo pa bo ostala želja, da bi imela kak pripomoček več(trenutno me najbolj mori dilca za pomoč pri zgibanju ali preprosto scor-pal), med dobrimi in vrednimi željami. Ne samo za mene samo, pač pa tudi za vse tiste, ki jim namenjam svoje izdelke. Kajti sedaj z zgibanjem izgubljam čas, ki bi ga lahko koristno porabila za kaj drugega. Sem skromna v svojih željah, ker sem bila vse prevečkrat razočarana. Ampak one ostajajo. Ne glede na moje doživljanje.
Več fotografij Zime zime bele pa v temle albumu.
sobota, 12. december 2009
Podarimo spomine
Tiste prave, mojstrske albume, znajo delati resnično samo posamezniki, ki jim je ta dar dan. Ena naših največjih ustvarjalk na tem področju je prav gotovo Jana iz bloga Preprosto bogastvo, kjer največkrat brez daha opazujemo njene neverjetne stvaritve. Ravno včeraj je prestavila svoj zadnji album Christmas mini album. Čudovito!!! In očitno sem v tem adventnem času rojena pod srečno zvezdo, kajti pri Jani sem bila izžrebana in bom dobila....poglejte si sami. Videti in otipati vse to čarobno ustvarjanje v živo bo prav gotovo nekaj, kar sodi v doživete vrhunce tega meseca.
Ampak......preproste albume lahko naredimo tudi sami in jih podarimo za darilo. Tako danes ne bo nobenih načrtov, predlog in posebnih postopkov, pač zgolj nekaj namigov iz mojih zadnjih treh albumov, ki so nastali v tem tednu. Vsi trije pa so seveda namenjeni za božična darilca.
Vsak drugačen, vsem pa je skupno, da so podlage za njih nekaj starega.
Ampak......preproste albume lahko naredimo tudi sami in jih podarimo za darilo. Tako danes ne bo nobenih načrtov, predlog in posebnih postopkov, pač zgolj nekaj namigov iz mojih zadnjih treh albumov, ki so nastali v tem tednu. Vsi trije pa so seveda namenjeni za božična darilca.
Vsak drugačen, vsem pa je skupno, da so podlage za njih nekaj starega.
Kot prvi okrogli album v okrogli škatli.
Zanj sem izbrala za podlago okroglo lepenko, ki je ponavadi kot zaščita med kakšnimi krožniki. Hrčki, ki vse spravljamo...samo to je lahko razlaga za nastajanje tega albuma.
Delano klasično, z mazanjem osnove s čopičem in prekrivanjem.
Tudi škatla je stara in za ta namen predelana. In tu mogoče ena moja mala skrivnost: včasih otrokom kupim kakšno sladkarijo glede na to, v kakšni embalaži se nahaja. Ne morem si pomagati! To je tisto nekaj, kar me kar vleče in vleče.....Embalaže, papirji, trakovi........
Album je pisan in razgiban, kot pač dogodek, ki ga beleži.
Za drugi album sem za osnovo izbrala plastične modre konce, ki so ostanki pri proizvodnji raznih palstificiranih žepih, mapah....In tu sem uporabila sistem kotnih zarez.
Vsako modro osnovo sem v vogalih prerezala s skalpelom in sliko preprosto zataknila skozi te zareze. Tu so vsi elementi enako veliki. S tem sem dosegla to, da na drugi strani drugo sliko ali list za napis preprosto nalepim na tiste dele, ki so pokukali skozi zareze.
Album je zelo oseben, napolnjen z veliko čustvi. Majhnih vsakodnevnih dogodkov, ki jih človek ne pozabi. Zato nima nobenih dodatkov, tekst pa je pisan ročno. Vsi listi za tekst so senčeni z modro kredo, da se lepše zlijejo z ozadjem.
Za tretji album pa sem uporabila ostanke eko kartona, ki so do sedaj služili zgolj samo zato, da so delali dren, ker nisem vedela kaj z njimi početi. Ker so dokaj trdni, sem se odločila, da poizkusim z večplastnim albumom, ki jih tokrat kje občudujem in sanjam njihove lepote.
Delan je kot toliko drugih mojih albumov...računalniški napisi, nekaj dodatkov, različne velikosti fotografij, različne postavitve......
Pri delu večplastnih albumov (dodajanje elementov s 3d blazinicami, trakovi) je pomembno, da smo vseskozi pozorni na ravnovesje. Ne vem, kako naj to drugače razložim. Če imamo nekje dodatke na levi strani, je dobro, da so na listu, ki se dotikata skupaj z licem, drugje. Tako vspostavimo ravnovesje, ki ne moti pri listanju in zaprt album ima lepo in ravno obliko.
Od Vladke iz Ustvarjalne skrinje sem v bonbončku dobila tudi štanco rožice. Nisem ji privoščila kaj veliko lenarjenja in jo kar poslala na delo prav pri tem albumu. Mi je zanimivo, kako jo pravzaprav lahko uporabimo zelo različno.
Izsekane koščke nalepimo ali naravnost na podlago ali s 3d blazinicami....
Karton kjer so se prej nahajale sem tule dodala na osnovo s 3d blazinicami....
Tule pa sem rožice "obarvala" tako, da sem pod osnovo nalepila dva različna barvna papirja (rumenega in zelenega.
Več fotografij teh treh albumov pa lahko najdete tule.
Čas zahvaljevanja in obdarovanja pa je prišel tudi na blog Creatissimo. Sledite povezavi, preberite objavo in predvsem prebrskajte po celotnem blogu, kjer se najde veliko zanimivih idej in pa odličnih fotografij. Njen blog spremljam že od samih začetkov in meni pomeni nekaj svežega, nekaj drugačnega, nekaj kar pač redno pregledam, preberem........
Tako (uhh, sem bila dolga....ampak v opravičilo -bili so trije albumi) da počasi zaključim tole objavo. Za hitre albume je še vedno čas, če jih imamo namen podariti za darila. Nekaj fotografij, osnove in ...pot pod roke.
Ps: pozno včeraj zvečer (preden sem se odpravila v svet sanj), pa sem ugotovila, da sem zadela še pri Alenki na blogu Moje ustvarjanje in še kaj. Bila sem tako šokirana in kar malo mi je bilo nerodno, ker je bil žreb spet namenjen meni, da se niti zahvalila nisem. Če bi lahko videli skozi računalnik, bi videli, da sem zardela. Alenka je bila poleg Suzy čisto med prvimi na katero sem "trčila" na slovenki blogerski sceni. Pravzapav lahko rečem, da sem ravno skozi njiju odkrivala vse ostale bloge, o katerih se mi do takrat niti sanjalo ni. Kdor še ne pozna Alenke, naj vsekakor pokuka k njej. Ena tistih najbolj natančnih, z neverjetnim darom za postavitve in barvne kombinacije, z izjemnimi voščilnicami, prečudovitimi škatlicami in še mnogo drugih darov skriva v rokavu (kvačkane ogrlice npr.).
Lep vikend vsem. Jutri nas bo pozdravila že tretja adventna nedelja, ljudje bodo prižigali tretjo svečko in čakali.......
Naročite se na:
Objave (Atom)




































