Božična zvezda

Zimska lepotica znana širom po svetu. Srečujemo jo povsod in prav gotovo domuje te dni v skoraj vsakem domu ali apa to mogoče še bo. Pojavlja se v množici najrazličnejših barv.

 

Bolj kot sam motiv se na naših voščilnicah pojavlja kot dodatek. Jaz sem uporabila kar oboje: motiv in dodatek. To so še lanske ideje in tudi sam motiv je še iz lanskega leta. Le barvati je bilo treba. Nekako v teh dneh ni časa za rojevanje novih idej.

Igrivo, razposajeno, barvito.....

Zima je tudi čas zimskih radosti, veselja, uric preživetih na zasneženih planjavah, travnikih, hribčkih in dolinah.

Radosti , ki se jih veselijo otroci. Pa ne samo majhni. Tudi tisti malo večji.

Moji so se takole spustili po strmini in voščijo Vesele praznike.

Rokavičke in Tople želje

Rokavičke v teh dneh še kako pridejo prav. Vsaj včeraj je pritisnil mraz, ki pa je dans že malo skril svojo hladno podobo. In ponoči je po naših krajih kolovratil Miklavž. Ste bili pridni, ali so vas čakale palice?
Za nami je tudi že druga adventan nedelja. Prižgali smo svečko spreobrnenja, če se še spomnite od lani. 

 (ps. spet tista viola barva, ki je tako nerada pozerka)

Moje rokavičke so povsem preproste, majhne in niso ne volnene in ne usnjene. Pa vseeno v sebi nosijo tople želje. Ker sem lani v adventnem času veliko pisala, bom letos poizkušala vsaj tako ... vsak dan, da se oglasim, pokažem kaj novega sem ustvarila.

Pa še trije pari rokavičk. Tokrat v rdečih tonih.
In Barbarino je tudi že mimo. Samo da spomnim. Ste posejali božično žito? Če ga še niste, je še vedno čas 13. decembra, ko bo godovala Lucija. Prav tako zraste. Prvo je bolj dolgo in svetlejše, drugo nižje in bolj intenzivne barve.

Tudi naše domove že počasi krasimo. Predvsem tisti, ki imamo majhne otroke, kar pa seveda ni nikakršen pogoj ali zapoved. Snežinke se pojavljao na steklih oken, vrat... takšne ali drugačne dekoracije nas pozdravljajo po prostorih. Adventni koledarji(naš je v letošnji sezoni enak kot lani, le vsebina je drugačna) so zavzeli svoja mesta in pri nekaterih tudi adventni venčki (mogoče podatek, da je letos sploh pri venčkih v modi uporaba volne tako in drugače). Eden izmed naših v hčerini sobi...

Sem ter tja se pojavi še kakšen kupljen okrasek, ki v letu domuje v kakšni od omar in se potem bohoti na kakšni mizi, polici....

December je tudi čas.....

... da ustvarjalke izpolnjujemo razne želje. Jaz uživam pri tem. Rada ustrežem, če je le v moji moči, znanju, razpoložljivem materialu....

Del teh želja so tudi božičkove kapice. Čisto preproste. Tule npr. na različnih zelenih podlagah. Nekdo pa si je zaželel vse kapice takšne, kot so zadnje štiri. Ravno takšne in nič drugačne. Prav.

In potem, še malo drugače, malo bolj po moje, da ni res čisto samo enobarvno ozadje (saj kakšno potiskano tu niti ne bi pasalo).

Tudi zaradi vsega tega imam rada december .... ker se mi večkrat ponudi priložnost, da izpolnjujem želje, ki jih pač lahko.

Polarni medved

Še eden od priljubljenih simbolov, ki se dokaj pogosto pojavlja v teh prazničnih dneh. Ne vem zakaj, kako in od kje, a prav gotovo je to kaj povezano z njegovim naravnim okoljem v katerem živi , dežele večnega snega, čarobne bele pravljice, kjer kraljuje kot največja zver na svetu. Pa vendar se je prikupil zaradi vseh simpatičnih vragolij, ki jih počnejo predvsem mladiči in so pri vsem tem še izjemno fotogenični.

Ena njihovih posebosti, je njihova dlaka, kožuh. Beli puhki kot jih večkrat prijazno poimenujemo sploh niso beli, temveč je njihova dlaka nepigmentirana in votla.Tako imajo ti privlačni štirinožci lahko dlako včasih obarvano tudi drugače, saj posebni pogoji svetlobe in pa bivalnega okolja lahko vplivajo na to. Znani primeri so, ko so se jim kožuhi v živalskem vrtu svetlikali zeleno, ker je bilo tam veliko alg.

In jaz sem jim za bivalni prostor pripravila srebrno podlago in tako je njihov kožuh postal srebrnkasto siv. Še ena od izvedb iz srebrno bele linije.

Kot se svetloba igra z njihovo barvo kožuha, sem se poigrala tudi jaz ... s sencami in belo srebrnimi odtenki.

Fantazijska drevesca

Tri so osamljeno ležale v škatli že napravljenih voščilnic.
In potem so se jim pridružila nova...

Tudi to nam prinaša december. Ti prazniki v nas prebujajo čarovnijo, magijo, fantazijo....Privoščimo si lahko drznost, nekaj za kar smo mogoče med letom preveč rezervirani.

Fantazijska drevesca katerih  ozadje je posuto z drobnimi belimi 3d pikicami, ki ponazarjajo snežinke. Prav takšne kot sedajle zunaj plešejo svoj ples na nočnem nebu in osvetljene z svetlobo uličnih in obcestnih svetilk pomagajo ustvarjat magičnost trenutka.

To je moj Božič .... nežno šepetajo fantazijska drevesca. In želim ga deliti s teboj. Smo združeni v eno in edino.... ti, jaz, mi vsi.

Včeraj so odšla na pot. In od tam bodo spet odšla na novo pot. Mogoče pa del fantazije pride tudi do vas. Priprite ji vrata. Pustite možnost, da vas obišče.

Smreka, smreke, smrečice.....

Za božična drevesca je še mnogo prezgodaj. Za njihovo postaitev je rezerviran prav poseben dan ....božični večer. Pa čeprav jih mnogokrat postavljamo prej, saj se moramo prilagoditi tempu življenja.
V teh dneh nas večino bolj fascinirajo tiste prave velikanke v gozdu ali ob njegovem robu, ki so tako lepe odete v snežno odejo.

Kot ste opazili so moje letošnje voščilnice preproste. Sicer mi ni čisto jasno zakaj sem se tako odločila. Prišlo je povsem spontano, ker sem nekako čutila, da sem se določenih stvari preobjedla. Pa tudi pogovori z čjudmi so naredili svoje. Bila sem presenčena, kako so v sicer pestri izbiri skoraj vsakič znova segli k preprostemu, povpraševali za veliko bele barve.
Moje današnje smrečice niso odete v belo obleko.Čar bele obleke na zelenih vejah ni vedno samo pravljica. V dneh, ko pritiska mraz ali se usujejo ledene plohe, les ječi in joče in premnoga lepotica se zlomi. Še dan popreje sem se vozila po čarobnem drevoredu (le sani in kraguljčki so manjkali), v katerem so se veje sklanjale proti tlom in naredile čudovit naraven obok. A že naslednjega dne se je nekaj lepotic zlomilo. K sreči ne na mimo vozeče avtobile, pač pa tik pred njimi.

Ko padajo snežinke izpod neba.....

.... vedno pomislim na najmlajše in njihovo veselje ob tem.
Ampak takšno veselje ni rezervirano samo za kratkohlačnike in malo večje otroške pojave.

Poznam (zgolj virtualno) že leta osebo, ki kot majhen otrok vstaja v trdi noči in meri debelino snežne odeje ter pri tem premišljuje in računa, kdaj bo dovolj debela za lepe angelčke v snegu, v mislih dela zavoje med palicami na smučišču in željno čaka tistega dne, ko bo čas dopustil, da se tudi dejansko spusti po beli strmini.

Zmanjkalo jih je (zmanjkalo....pravzaprav jih je bilo samo 2x po 3 narejenih). Voščilnic z tem motivom in napisom GLEJ, SNEG JE . Pa sem se potrudila in za njo naredila tri nove. Malček podobne prejšnjim, le papirje sem uporabila druge, dodala snežaka še v notranjost in na kuverto.

In ker so ravno Miklavževi dnevi (do 6. decembra), so v vrečko z naročilom romali še razni drugi mini snežaki v obliki zaznamkov za darila ali povsem ici mini preporostih voščilnic.

November se poslavlja

Mesec November se počasi izteka in kot že tolikokrat do sedaj, bo svoj prostor odstopil gospodu Decembru. Posebnež med meseci. Saj s svojo večno in hkrati ponavljajočo minljivostjo ne odstopi samo prostor naslednjemu v sklenjeni vrsti za njim, pač pa tudi zaznamuje prehod iz starega v novo.

In bolj ko mesec december raste, se razvija, stopa iz dneva v dan.... bolj se v premnogih ljudeh prebujajo strahovi, oživijo tesnobe, naraščajo depresivna stanja, osamljena srca prežema nekakšna boleča žalost.....

Zatorej ne pozabimo! Ali še bolje: odprimo oči, odprimo svoja srca, prisluhnimo, se vprašajmo.....Mogoče tam nekje povsem blizu nas domuje takšna ranjena duša, ki bi jim naša topla beseda polepšala dan. Povabimo nekoga na čaj, kavo.... mu namenimo nekaj svojega časa.

Sama začenjam december z dvema kompletoma v dobrodelne namene. Ni veliko, mogoče še kaplja ne. A vem, da bom v svojem srcu in svojem domu našla prostor še za mnogo drugega ..... Le kaj neki me stane, da premraženega tujca ali tistega, mimo kogar samo hodim in mu sem ter tja zamrmram kratek pozdrav na cesti , prijazno povabim na skodelico čaja, mu mogoče odstopim svoje rokavice, povprašam po vsakodnevnem življenju, zdravju, počutju.......

Napočil je adventni čas

O prvi adventni nedelji sem pisala lansko leto. Objava je bila obširna in nekako čutim, da letos nimam mnogo tega za dodati, da sem svoje skromno znanje izčrpala. Moja duša povsem neodvisno od mene in mojih želja stopa v ta čas adventa. Napolni me z mirom, pričakovanjem, moja hotenja postanejo manjša in nastopi nekakšen čas, ko postane pomembno mnogo drugih stvari, a katere med letom pozabim ali jih postavljam na stranski tir. To so stvari, ki se jim ne morem upirat. Pravzaprav pa se jim niti ne želim.

Praznovanje porajajočega se človeškega življenja  .... pa so poimenovali včerajšnjo molitveno uro, ki je potekala tudi po Sloveniji in je v meni to prebudilo občutenja zahvale, da sem, da so tu mnogi, ki jih imam rada in jim je bilo življenje milostno, da so sploh tu in milostno z menoj, da smem biti del njih in njihovih poti, oblikovanj, zorenj, spreminjanj....da se trudim smejati skupaj z njimi, se dotakniti solze, ki zdrsne po licu in dati vedeti, da je njihova bolečina tudi moja in jo bomo skupaj prebrodili. 

 

Tako se je začela včerajšnja molitev........
Evangelij: Lk 21,34-36 - "Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega" (Lk 21,36).

Nazaj k srebrno belim tonom

Vračam se nazaj. Ponavadi je tako, da se tja, kjer se počutimo dobro, nas obkroža pozitivna energija....radi vračamo. Če le zaradi takšnih in drugačnih razlogov zmoremo. In srebrno bela kombinacija letošnjega leta je prav gotovo en tak primerek, da se jaz rada vrnem nazaj. Preprosto mi je všeč, dobro se počutim ob pogledu nanjo.

V osnovi sem začela s šestimi, pa sem jih potem le razdelila na dva kupčka po tri.
Brez kakih drastičnih sprememb.

Le da sem na enih dodala zvezdo v špico, pri drugih pa desno smrečico še malo namazala z lepilom in bleščicami.

En motiv, štiri voščilnice

Ko sem se pred kakšno uro in pol prebudila, sem kot majhen otrok tekla k vhodnim vratom in jih v pričakovanju odprla. Nič novega. Zazrla sem se v sivo dvorišče, nikjer puhastih belih snežink.

Za danes en motiv in štiri voščilnice.

Nič novega, posebnega, zgolj uporaba že pobarvanih motivov.

Tokrat na rjavih osnovah, ki vedno potrebujejo tudi svetlejši list v notranjosti.

Ostanki dobivajo svoje mesto

Pri raznih razrezih za škatle, mape .... in podobno mi ostajajo ostanki papirjev. Pravzaprav fotokartonov. In ker je tega kar zajeten kupček(več kot 100 komadov), sem se odločila, da jih nekaj porabim za voščilnice.

Npr. kar za staro dobro servietno tehniko. Vedno sem ter tja najdem kakšen že polikan motiv, kajti da bi se sedaj spravila k likanju, bi zahtevalo od mene že človeka in pol in ne samo enega. Ne vem zakaj me to opravilo tako jezi. Mogoče zaradi folije, ki je tako neubogljiva, samosvoja...

Ker imam vedno občutek, da sta dve roki vedno premalo.....? Ne vem.

No, pa še kakšen drugačen motiv.

Ko pa zmanjka primernih motivov s servitkov, sem poizkusila še takole. Kako jim že pravijo....? "eno listna voščilnica". 

Snežinke in snežakci

Ko sem včeraj dopoldan dirkala po opravkih, sem prvič vonjala zimo, sneg, snežinke.....

Mogoče sem ravno zaradi tega spet vzela v roke Beccine snežačke in jih nekako skombinirala na voščilnice. 

 Tokrat sem  izbrala easel obliko. Mislim, da nas ni malo, ki nam je všeč njena razgibanost in povsem drugačen pristop pri izdelavi. Nekako sem tudi sama šele sedaj začutila utrip prihajočih praznikov. Mogoče tudi zato, ker me je pot zanesla v trgovino (z živili) in se tam že bohoti vse polno sladkih dobrot, raznih dekoracij.....

Ampak mene so premamili le čaji... dišeči, z vonjem po sadju, cimetu, klinčkih...... Danes, ko so jutranje meglice nizko nad cesto, travniki, polji in ko je gozd samo slutiti tam nekje v ozadju .... se prav priležejo vsi ti vonji.

Darilca, darilca in smrečice

Včeraj sem se malo igrala z rezanjem in potem samo sestavljala skupaj.














Takšna objava kot danes pa je tudi igranje. Sem samo preizkušala nove opcije, ki jih ponuja photobucket.