Čas pa kar hiti, nič ne vpraša, za trenutek počaka....

Nekako se pobiram. Vročina se je sicer že davno poslovila, ostala pa je nemoč, utrujenost, nekakšna brezvoljnost. Otroci po tednu dni odhajajo v šolo. Imam občutek, da sem toliko vsega zamudila, da je toliko vsega kar nekako šlo mimo mene, brez da bi se me močneje dotaknilo.

Prvič po mnogih letih je letošnja smrečica enaka lanski in tudi sam prostor je razen namiznih in poličnih dekoracij ostal nedotaknjen. Še letošnji narejeni okraski so ostali nepobarvani. Včeraj je bila četrta adventna nedelja. Mnogi ji pravijo Tiha adventna nedelja. To me je vedno čudilo. Nekako sem si predstavljala, da z bližanjem dogodka narašča veselje, bučnost......

In potem sem se začudila preprosti razlagi: zaman je prišel na svet, če zanj ni prostora v človekovem srcu. V svojih srcih je potrebno pripraviti bivališče zanj.

Sem ter tja sem kakšno stvar postorila. Nekakšno praznino je bilo čutiti tudi v idejah. Kar se mi je znašlo pod prsti, mi je delovalo tuje, neuporabno, čudno......Zgornji mini aranžma je položen na velik okrogel zlat krožnik in čaka, da naokoli naložimo domače piškote. Zaradi stika s hrano je uporabljeno umetno listje. Namenjeno je vse skupaj za darilo.

Zunaj je pobelilo vse naokrog in pritisnil je strašanski mraz. Ena od naših ptičjih valilnic tiho sameva v vejevju velike češnje. 

V sobotnem popoldnevu sem bila nekako prisiljena delati v delavnici. Treba je bilo zaviti množico daril nekemu znancu. V stilu pravega božička je prišel s tremi velikimi žaklji in po nekaj urah z njimi odšel. In počasi se je začelo vračati upanje, da kaj pa le ustvarim, pripravim. Zaradi bolezni sem še kar brez darilc za vse domače in tudi nekaj drugih bližnjih.

Del enega od modrih daril. Škatlica napolnjena s čokoladno sladkostjo.

Kompletek bo vseboval še domače piškote.

Lep preostanek adventa vsem skupaj. Ta teden bo krajši. Kot bi mignil, bodo tu praznični dnevi.

Mini modra darilca

Sredi tedna smo in tisto kar sem čakala, sem tudi dočakala. Pravzaprav veliko tega sem dočakala. Prišel je (že včeraj) bonbonček od Alenke, prav tako je danes prišla pošta od Jane. Hvala obema. Glede na to, da sem tudi zbolela(včeraj sva prijateljevali z vročino), me bo Alenka očitno prisilila v to, da vzamem v roke pletilke, pa naj mi je to všeč ali ne. Sem nasnula zanke in naredila kakšne štiri vrstice, pa je rekla moja najmlajša : Mami, sedaj si pa res stara mamca. Grozno!!! O Janinih umetninah ne bom kaj dosti pisala, saj so v živo še bolj čudovite kot v virtualnem svetu. Ko bom bolje, si jih bom šele pošteno ogledala.

Tako da........očitno bom morala tole adventno serijo prekiniti. Ob bolezni, se je še moj računalnik istočasno selil v mojo delavnico in trenutno nima svojega prostora pod soncem. Ko ga potrebujem, ga zvlečem nekje izpod mize (monitor in tipkovnico), ker pač mizo rabim. Je pa to moje prvo javljanje po brezžični povezavi, kar pa tudi nekaj šteje (pravijo, ker jaz tega ne čutim).

Majhna modra darilca....

Saj boste tudi iz fotografij razbrali kako in kaj. To je mala škatlica, ki nima stranskih lepljen, pač pa jo skozi luknjice okrasno zvežemo. Oba daljša dela odrežemo rahlo izbočeno, stranska dela pa ravno.

Uporabila sem barvno lepenko, ki sem jo medlo potiskala s snežinkami.

V dno sem narezala in namečkala nekaj belih papirnih trakov in nanje položila tri bonbone.

Drugi dve mini darilci se razlikujeta v velikosti. Prepogib na sredini - z izrezano luknjo, še dva prepogiba spodaj (to je kasneje dno). Tu dodamo lepilni trak in prvo moramo darilce "nafilati".

Majhno celofanasto vrečko (ali kakšno drugo) napolnimo z željenim in potegnemo skozi luknjo, ki smo jo izrezali. Sedaj zalepimo dno. Del ki kuka ven iz zareze pa še zavežemo s pentljo.

Lahko so samostojno mini darilce ali pa kot bodo pri meni.....modrega darila za nekoga, ki mu je ljuba modra barva.

Grem sedaj (kot v reklami....rahla žalostna in upam, da bo na drugi strani kaj več veselja).

Uživajte v teh predbožičnih dneh. 

Preprosto in čisto

Ste tudi sami tisti, ki iščete simboliko skozi vsakodnevno življenje? Jaz jo velikokrat. Čisto spontano, nekako avtomatsko, braz pravega razmišljanja.....Včeraj sem se ponovno spomnila na to, ko mi je nekdo pisal, zakaj je v hčerinem aranžmaju pet svečk. Pa res! Pet jih je. Kaj vem....nastal je spontano in mogoče jih pet zaradi tega, ker je pri hiši pet otrok - za vsakega po ena.

In ko nas je včeraj že ravno pobelil sneg  in s seboj prinesel tisti čarobni pridih, ki mu mnogi pravijo "pika na I", sem sicer drugače zastavljeno serijo čisto spontano spremenila. Zunaj so naletavale snežinke in avtomatsko sem se odločila za črno belo serijo, z rahlim pridihom zlate.

PREPROSTE IN ČISTE VOŠČILNICE

Potrebujemo:

• bel, črn in zlat karton
• lepilo in škarje
• kakšno pisalo za dekoriranje
• po želji trakovi

Motive smrek sem ustvarjala predvčerajšnjim in jih lahko najdete in natisnete s strani DNP med datotekami. Postopka mislim, da ni potrebno opisovati. Jaz sem se pač igrala s smrečicami in jih umeščala na podlago zdaj tako, zdaj drugače.

Na tej in eni fotografiji popreje se vidi, da sem izdelovala tudi notranjost. V stilu same voščilnice. Smrečice lahko pomanjšamo in natisnemo po več njih v vrsti na bel papir, ki ga kasneje nalepimo na črnega ali zlatega in potem obrežemo. Ali pa natisnemo večjo smrečico in jo razpolovimo po višini in potem dodamo na rob notranjosti.

Lahko dodamo vijuge, napise....ali pa sem ter tja okrasimo z drobnimi zlatimi pikicami.

Jaz sem se zgolj samo igrala (kot sem že napisala). Smrečico lahko razrežemo po širini, višini in končke ponovno sestavljamo skupaj. Na podlago jih lahko lepimo direktno ali pa s pomočjo 3d blazinic. Ker gre pri meni za preprosto in čisto serijo, ni nikakršnih senčenj, natrgavanja robov, morebitnega okrasnega prickinga (luknjanje papirjev).....le čiste linije in motivi sem ter tja okrašeni z zlatimi pikami s pisalom za 3d učinek in zlatimi zvezdami, ki sem jih dodajala s 3d blazinicami.

Blok za zapiske

Niso vsi dnevi enako dobri in srečni in.......
Vendar moramo življenje vzeti takšno kot je, kajti tudi v slabih stvareh se skriva kanček dobrega in obratno. Če pogledam z vedre plati -lahko rečem: Hvaležna sem, saj je za menoj polovica adventa, moji blogerski plani potekajo po zastavljenih načrtih in bolezen me je pustila pri miru, mi naklonila lepe dni.
Za mesec december pravijo, da je znan tudi po čudežih. Mogoče pa res. Pri nas je čudežno izginil maček (že tretji dan ga ni), oni dan pa vok, ki sem ga kasneje(po dolgih urah iskanja) našla na terasi, kamor ga je zaradi vročega olja postavila hčera. Je bilo pa res zanimivo prematat celo bajto v iskanju voka (ki ga uporabljam vsaj vsak drugi dan), njega pa nikjer.

In vsa darilca, ki jih pripravljamo v mesecu decembru tudi niso vedno praznično obarvana, praznično čarobna, v tradicionalnih barvah in opremljena z božično zimskimi motivi. Večkrat podarimo tudi povsem praktične stvari. In ena takšna je prav gotovo (na mojem spisku) tudi oblečen blok, blokec.

BLOK ZA ZAPISKE

Potrebujemo:

• darilni ali kakšen drug bolj kompakten papir za oblačenje
• lepenko
• kos papirja za notranjost
• kupljen blok
• lepilo

Izkušenim ustvarjalkam današnja objava ne bo prav veliko pomenila. Nič novega, ne odkrivam tople vode, delam nove smučine. Vendar pa so te moje adventne objave namenjene vsem (tudi tistim manj izkušenim) in zato so tudi objave povsem različne.

Osnova preobleke je sestavljena iz treh delov lepenke. Po dva enaka za lice in zadnjo stran in še sredinski ozek del.Lepenka mora biti kompaktna, trdna, saj se nam drugače pod nanosom lepila rada zvija.

Vsak kos namažem z lepilom (s pomočjo čopiča) in položim na že prej odrezan okrasni papir.Ne morem reči, da mi je to delo ravno všeč, saj včasih papir ni ravno ubogljiv. Ko nalepim vse tri dele lepenke, zadevo obrnem okoli in vzamem pravoktnik iz trde penaste gume in vlečem po papirju. S tem nežnim pritiskanjem razporedimo morebino odvečno lepilo. v vseh štirih vogalih zarežemo, odrežemo proč vogal. Sedaj z lepilom namažem še te ozke stranske dele (lepenko, ne okrasni papir) in papir zapognemo nazaj. Postopek z pritiskanjem ponovimo. Pozorni moramo biti v vogalih, da jih resnično lepo in kompaktno izdelamo.

Če je v tej fazi vidno lepilo na lepenki, se nikar ne obremenjujmo, saj moramo notranji del prekriti še z novim papirjem (tu ponavadi sama izberem enobarvnega).Prav tako ga dodam z mazanjem lepila s čopičem.

In to je vsa osnova. Na zadnjo stran zgolj še nalepimo blokec (kakršni koli) in že imamo darilce.

Sama imam še navado "ojačati" sredinske prepogibe. Predvsem zaradi same trdnosti in zmanjšane možnosti obrabe, nekaj pa tudi zaradi zgolj okrasnih namenov.

 

Mojemu oblečenemu bloku sem dodala še darilno škatlico -voščilnico.
Za jutri pa upam, da mi uspe narediti smrečice, ki so bile v planu, pa se je plan zaradi prepolne hiše obiskov pozno v noč....sesul.

3. adventna nedelja in Lucijino, 13 december

Danes je tretja adventna nedelja in prižgali bomo tretjo svečko, svečo SREČE. Torej tretja adventna nedelja vabi k veselju.
"Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene in kdor ima živež naj stori enako." (Lk 3,11)

Pri nas izpod neba nežno naletavajo snežinke in tudi bolezen se je včeraj čisto tiho začela tihotapiti skozi vrata. Pustimo času času in bomo videli, kako se bo razvijalo. Dan se je začel z lepo mislijo, toplo besedo, ko je zjutraj ib 7 uri od nas odhajala študentka teologije, ki je pri nas prespala na enem od mnogih "čisto babjih čvekov". Danes vam skozi tekst predstavljam še štiri včeraj narejene darilne kompletke (s polškatlico na zavezovanje in easel voščilnico) ter nekaj preprostih dekoracij iz sobe moje hčere.

Danes je tudi Lucijino (Lucija, Lučka, Lucijana, Lučana, Luci, Luca…..). Njeno ime prihaja iz latinske besede lux in pomeni luč, prinašalka luči.  Na ta dan se po tradiciji seje božično žito. Zaradi spremembe koledarja(stari julijanski) je danes Lucijino na 13. december, pravzaprav pa je povezano s tem, da naj bi se začele noči krajšati, dnevi pa daljšati. Torej od tod povezava z lučjo.
Veliko je legend, ki krožijo o tej  mučenici. Pa tudi vraž.

Poleg že omenjene tradicionalne setve žita, je ta dan prepovedano šivanje. Legenda govori, da bi vsak s takšnim početjem Luciji znova iztaknil oči, pa tudi sam oslepel (torej danes proč od šivank!). Včasih so rekli, da je gospodinja, ki je na ta dan šivala, kuram zašila zadek in tako le te niso več nesle jajc. To misel lahko prenesemo v mnogo tega v danšnjem času.

Kot mnogo drugih dni je tudi ta dan pomembno, da kot prvi k hiši pride moški. Včasih so bili to položarji (tisti, ki so zjutraj prvi vstali in postlali živini) in dobili so kos kruha (obrednega kruha) imenovanega lucijščak. Tudi živina je ponavadi dobila ta kos kruha.
Ponekod po Sloveniji na ta dan hodijo naokoli Lucije ali pa celo dve skupaj (ena bela in ena črno odeta). So kraji, kjer jo imenujejo kar drugi Miklavž, saj otroke obdaruje s kakšno malenkostjo.

Na Lucijino je še 12 dni do Božiča. In tako po legendah na ta dan ljudje napovedujejo vreme za prihodnje leto. Vsak dan do božiča je mesec v prihodnjem letu.
In tudi na Lucijino lahko samska deklica izve, ali ji je usoda v prihodnjem letu namenila moža. Pripraviti mora 13 krako zvezdo. V 12 krakov napiše imena, 13 ostane prazen. In tako potem v temni noči se prebuja in.....Bo, ne bo...kdo bo? No, pa ni bilo ravno tako. Pravijo, da se je dekle moralo v noči 12x zbuditi in vsakič odtrgati po en krak zvezde. Zjutraj ko je vstala, je tako ostal en sam krak in ta ji je povedal.....

Še mnogo je teh vraž, čisto preveč, da bi jih človek lahko vse naštel, saj so se tudi razlikovale od kraja do kraja.

Lončke, kozarčke, pladnje...za žito smo pripravili. Torej nam preostane samo še setev in zelenje, ki bo pridno klilo in raslo nas bo razveseljevalo ob božiču.

Mogoče za konec še ena zanimivost, ki je pritegnila mene.
V skandinavskih državah (predvsem Švedski) se ta dan poslavljajo od sonca in pripravljajo na dolgo obdobje teme. Tako so značilna praznovanja, kjer se dekleta oblečejo v belo. Tista, ki skupino vodi, ima na glavi krono iz sveč, druge pa prižgane sveče držijo v rokah. Ponujajo toplo pijačo(največkrat je to kuhano vino z dodanimi rozinami in mandlji) in sladke kolačke (lussekatt -lucijine mačke) ter pojejo tradicionalne pesmi. Obvezni Sveti Luciji sledijo druge pesmi, božične pesmi.

In še (približni) recept za Lucijine mačke:

• 1,5 kg moke
• 1 jajce
  
• 4 dl mleka 
• 150 g masla
• 50 g kvasa
• 250 g skute
• kavna žlička soli
• 1 g žafrana
• rozine po želji
• jajce (stepeno) za premaz
  

Pripravimo kvasec po običajnem postopku. Žefran pa zmešamo z žličko sladkorja in dobro zdrobimo. V skledi zmešamo žefran, sol stopljeno maslo, sladkor, skuto in jajce. Vse to potem dodamo v moko in in zgnetemo v gladko testo, ki ga pustimo vzhajati kakšnih 40 minut. 
Testo znova pregnetemo in razdelimo na manjše kupčke, ki jihh oblikujemo v obliki črke S ter polagamo na pekač. Če želimo, lahko tu v kolačke vtisnemo nekaj rozin. Vse skupaj premažemo z stepenim jajcem in pustimo vzhajati še pol ure.
Pečemo v ogreti pečici (200 stopinj klasična, ventilacijska 15-20 stopinj manj) približno 10-15 minut.

Tudi yucca je dobila pripadajoče okrasje.

Lepo adventno nedeljo vse skupaj. Ne pozabite na žito in proč od šivanja. Vse samske pa mogoče le ponoči poiščite svojo napoved za prihodnje leto. Mogoče pa bodo celo zadišali Lucijini mački.