Smreka, smreke, smrečice.....

Za božična drevesca je še mnogo prezgodaj. Za njihovo postaitev je rezerviran prav poseben dan ....božični večer. Pa čeprav jih mnogokrat postavljamo prej, saj se moramo prilagoditi tempu življenja.
V teh dneh nas večino bolj fascinirajo tiste prave velikanke v gozdu ali ob njegovem robu, ki so tako lepe odete v snežno odejo.

Kot ste opazili so moje letošnje voščilnice preproste. Sicer mi ni čisto jasno zakaj sem se tako odločila. Prišlo je povsem spontano, ker sem nekako čutila, da sem se določenih stvari preobjedla. Pa tudi pogovori z čjudmi so naredili svoje. Bila sem presenčena, kako so v sicer pestri izbiri skoraj vsakič znova segli k preprostemu, povpraševali za veliko bele barve.
Moje današnje smrečice niso odete v belo obleko.Čar bele obleke na zelenih vejah ni vedno samo pravljica. V dneh, ko pritiska mraz ali se usujejo ledene plohe, les ječi in joče in premnoga lepotica se zlomi. Še dan popreje sem se vozila po čarobnem drevoredu (le sani in kraguljčki so manjkali), v katerem so se veje sklanjale proti tlom in naredile čudovit naraven obok. A že naslednjega dne se je nekaj lepotic zlomilo. K sreči ne na mimo vozeče avtobile, pač pa tik pred njimi.

Ko padajo snežinke izpod neba.....

.... vedno pomislim na najmlajše in njihovo veselje ob tem.
Ampak takšno veselje ni rezervirano samo za kratkohlačnike in malo večje otroške pojave.

Poznam (zgolj virtualno) že leta osebo, ki kot majhen otrok vstaja v trdi noči in meri debelino snežne odeje ter pri tem premišljuje in računa, kdaj bo dovolj debela za lepe angelčke v snegu, v mislih dela zavoje med palicami na smučišču in željno čaka tistega dne, ko bo čas dopustil, da se tudi dejansko spusti po beli strmini.

Zmanjkalo jih je (zmanjkalo....pravzaprav jih je bilo samo 2x po 3 narejenih). Voščilnic z tem motivom in napisom GLEJ, SNEG JE . Pa sem se potrudila in za njo naredila tri nove. Malček podobne prejšnjim, le papirje sem uporabila druge, dodala snežaka še v notranjost in na kuverto.

In ker so ravno Miklavževi dnevi (do 6. decembra), so v vrečko z naročilom romali še razni drugi mini snežaki v obliki zaznamkov za darila ali povsem ici mini preporostih voščilnic.

November se poslavlja

Mesec November se počasi izteka in kot že tolikokrat do sedaj, bo svoj prostor odstopil gospodu Decembru. Posebnež med meseci. Saj s svojo večno in hkrati ponavljajočo minljivostjo ne odstopi samo prostor naslednjemu v sklenjeni vrsti za njim, pač pa tudi zaznamuje prehod iz starega v novo.

In bolj ko mesec december raste, se razvija, stopa iz dneva v dan.... bolj se v premnogih ljudeh prebujajo strahovi, oživijo tesnobe, naraščajo depresivna stanja, osamljena srca prežema nekakšna boleča žalost.....

Zatorej ne pozabimo! Ali še bolje: odprimo oči, odprimo svoja srca, prisluhnimo, se vprašajmo.....Mogoče tam nekje povsem blizu nas domuje takšna ranjena duša, ki bi jim naša topla beseda polepšala dan. Povabimo nekoga na čaj, kavo.... mu namenimo nekaj svojega časa.

Sama začenjam december z dvema kompletoma v dobrodelne namene. Ni veliko, mogoče še kaplja ne. A vem, da bom v svojem srcu in svojem domu našla prostor še za mnogo drugega ..... Le kaj neki me stane, da premraženega tujca ali tistega, mimo kogar samo hodim in mu sem ter tja zamrmram kratek pozdrav na cesti , prijazno povabim na skodelico čaja, mu mogoče odstopim svoje rokavice, povprašam po vsakodnevnem življenju, zdravju, počutju.......

Napočil je adventni čas

O prvi adventni nedelji sem pisala lansko leto. Objava je bila obširna in nekako čutim, da letos nimam mnogo tega za dodati, da sem svoje skromno znanje izčrpala. Moja duša povsem neodvisno od mene in mojih želja stopa v ta čas adventa. Napolni me z mirom, pričakovanjem, moja hotenja postanejo manjša in nastopi nekakšen čas, ko postane pomembno mnogo drugih stvari, a katere med letom pozabim ali jih postavljam na stranski tir. To so stvari, ki se jim ne morem upirat. Pravzaprav pa se jim niti ne želim.

Praznovanje porajajočega se človeškega življenja  .... pa so poimenovali včerajšnjo molitveno uro, ki je potekala tudi po Sloveniji in je v meni to prebudilo občutenja zahvale, da sem, da so tu mnogi, ki jih imam rada in jim je bilo življenje milostno, da so sploh tu in milostno z menoj, da smem biti del njih in njihovih poti, oblikovanj, zorenj, spreminjanj....da se trudim smejati skupaj z njimi, se dotakniti solze, ki zdrsne po licu in dati vedeti, da je njihova bolečina tudi moja in jo bomo skupaj prebrodili. 

 

Tako se je začela včerajšnja molitev........
Evangelij: Lk 21,34-36 - "Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega" (Lk 21,36).

Nazaj k srebrno belim tonom

Vračam se nazaj. Ponavadi je tako, da se tja, kjer se počutimo dobro, nas obkroža pozitivna energija....radi vračamo. Če le zaradi takšnih in drugačnih razlogov zmoremo. In srebrno bela kombinacija letošnjega leta je prav gotovo en tak primerek, da se jaz rada vrnem nazaj. Preprosto mi je všeč, dobro se počutim ob pogledu nanjo.

V osnovi sem začela s šestimi, pa sem jih potem le razdelila na dva kupčka po tri.
Brez kakih drastičnih sprememb.

Le da sem na enih dodala zvezdo v špico, pri drugih pa desno smrečico še malo namazala z lepilom in bleščicami.