December je tudi čas.....

... da ustvarjalke izpolnjujemo razne želje. Jaz uživam pri tem. Rada ustrežem, če je le v moji moči, znanju, razpoložljivem materialu....

Del teh želja so tudi božičkove kapice. Čisto preproste. Tule npr. na različnih zelenih podlagah. Nekdo pa si je zaželel vse kapice takšne, kot so zadnje štiri. Ravno takšne in nič drugačne. Prav.

In potem, še malo drugače, malo bolj po moje, da ni res čisto samo enobarvno ozadje (saj kakšno potiskano tu niti ne bi pasalo).

Tudi zaradi vsega tega imam rada december .... ker se mi večkrat ponudi priložnost, da izpolnjujem želje, ki jih pač lahko.

Polarni medved

Še eden od priljubljenih simbolov, ki se dokaj pogosto pojavlja v teh prazničnih dneh. Ne vem zakaj, kako in od kje, a prav gotovo je to kaj povezano z njegovim naravnim okoljem v katerem živi , dežele večnega snega, čarobne bele pravljice, kjer kraljuje kot največja zver na svetu. Pa vendar se je prikupil zaradi vseh simpatičnih vragolij, ki jih počnejo predvsem mladiči in so pri vsem tem še izjemno fotogenični.

Ena njihovih posebosti, je njihova dlaka, kožuh. Beli puhki kot jih večkrat prijazno poimenujemo sploh niso beli, temveč je njihova dlaka nepigmentirana in votla.Tako imajo ti privlačni štirinožci lahko dlako včasih obarvano tudi drugače, saj posebni pogoji svetlobe in pa bivalnega okolja lahko vplivajo na to. Znani primeri so, ko so se jim kožuhi v živalskem vrtu svetlikali zeleno, ker je bilo tam veliko alg.

In jaz sem jim za bivalni prostor pripravila srebrno podlago in tako je njihov kožuh postal srebrnkasto siv. Še ena od izvedb iz srebrno bele linije.

Kot se svetloba igra z njihovo barvo kožuha, sem se poigrala tudi jaz ... s sencami in belo srebrnimi odtenki.

Fantazijska drevesca

Tri so osamljeno ležale v škatli že napravljenih voščilnic.
In potem so se jim pridružila nova...

Tudi to nam prinaša december. Ti prazniki v nas prebujajo čarovnijo, magijo, fantazijo....Privoščimo si lahko drznost, nekaj za kar smo mogoče med letom preveč rezervirani.

Fantazijska drevesca katerih  ozadje je posuto z drobnimi belimi 3d pikicami, ki ponazarjajo snežinke. Prav takšne kot sedajle zunaj plešejo svoj ples na nočnem nebu in osvetljene z svetlobo uličnih in obcestnih svetilk pomagajo ustvarjat magičnost trenutka.

To je moj Božič .... nežno šepetajo fantazijska drevesca. In želim ga deliti s teboj. Smo združeni v eno in edino.... ti, jaz, mi vsi.

Včeraj so odšla na pot. In od tam bodo spet odšla na novo pot. Mogoče pa del fantazije pride tudi do vas. Priprite ji vrata. Pustite možnost, da vas obišče.

Smreka, smreke, smrečice.....

Za božična drevesca je še mnogo prezgodaj. Za njihovo postaitev je rezerviran prav poseben dan ....božični večer. Pa čeprav jih mnogokrat postavljamo prej, saj se moramo prilagoditi tempu življenja.
V teh dneh nas večino bolj fascinirajo tiste prave velikanke v gozdu ali ob njegovem robu, ki so tako lepe odete v snežno odejo.

Kot ste opazili so moje letošnje voščilnice preproste. Sicer mi ni čisto jasno zakaj sem se tako odločila. Prišlo je povsem spontano, ker sem nekako čutila, da sem se določenih stvari preobjedla. Pa tudi pogovori z čjudmi so naredili svoje. Bila sem presenčena, kako so v sicer pestri izbiri skoraj vsakič znova segli k preprostemu, povpraševali za veliko bele barve.
Moje današnje smrečice niso odete v belo obleko.Čar bele obleke na zelenih vejah ni vedno samo pravljica. V dneh, ko pritiska mraz ali se usujejo ledene plohe, les ječi in joče in premnoga lepotica se zlomi. Še dan popreje sem se vozila po čarobnem drevoredu (le sani in kraguljčki so manjkali), v katerem so se veje sklanjale proti tlom in naredile čudovit naraven obok. A že naslednjega dne se je nekaj lepotic zlomilo. K sreči ne na mimo vozeče avtobile, pač pa tik pred njimi.

Ko padajo snežinke izpod neba.....

.... vedno pomislim na najmlajše in njihovo veselje ob tem.
Ampak takšno veselje ni rezervirano samo za kratkohlačnike in malo večje otroške pojave.

Poznam (zgolj virtualno) že leta osebo, ki kot majhen otrok vstaja v trdi noči in meri debelino snežne odeje ter pri tem premišljuje in računa, kdaj bo dovolj debela za lepe angelčke v snegu, v mislih dela zavoje med palicami na smučišču in željno čaka tistega dne, ko bo čas dopustil, da se tudi dejansko spusti po beli strmini.

Zmanjkalo jih je (zmanjkalo....pravzaprav jih je bilo samo 2x po 3 narejenih). Voščilnic z tem motivom in napisom GLEJ, SNEG JE . Pa sem se potrudila in za njo naredila tri nove. Malček podobne prejšnjim, le papirje sem uporabila druge, dodala snežaka še v notranjost in na kuverto.

In ker so ravno Miklavževi dnevi (do 6. decembra), so v vrečko z naročilom romali še razni drugi mini snežaki v obliki zaznamkov za darila ali povsem ici mini preporostih voščilnic.