četrtek, 23. december 2010

Tik pred Božičem ....

... se jaz sestavljam skupaj. Telo je izžeto, glava pa povsem prazna, zmedena .... nesposobna jasnega razmišljanja. Včeraj nisem bila sposobna izračunat niti povsem preproste računske kalkulacije in prav hudo mi je bilo. Telo ni pustilo, da bi šla gledat hčero, ki je igrala v gledališki predstavi in tudi to je strašno bolelo. Kar nenadoma me je položilo (očitno neka zastrupitev, čeprav mi ni jasno s čim, da bi se pa sedaj spuščala v podrobnejše preiskave, res ni pravi čas, saj je pred leti to trajalo skoraj tri mesece, da so odkrili, da sem bila alergična na neki preparat, ki sem ga dobivala v bolnici). Dva dni sem preživela kot v transu, ne da bi se zavedala same sebe. Včeraj proti večeru sem počasi sestavljala delce in se začela vračati nazaj... čisto počasi in negotovo pri prav vsakem koraku. Prvič se mi je naredilo, da nisem mogla realizirati enega naročila in se še na tem mestu opravičujem in ne znam povedati kako mi je hudo. Prav tako sem (tudi prvič) včeraj morala dve naročili zavrniti.
Tudi če bi bila povsem zdrava, bi se borila z zadnjimi minutami, takole slabotna pa.... Preprosto ne gre in ne gre. Hvala vsem za razumevanje. 
Tako je žalostno prazen ostal album, ki bi moral biti že dokončan. Žal. Vendar bo že nekoč dobil svojo podobo. Takšno kot sem mu jo namenila.
Zastala je peka, zastala so moja darilca, polovica napisanih voščilnic še vedno leži na mizi.....Zvečer (pravzaprav pozno zvečer kot v pravi božični delavnici) sem se le morala toliko sestavit skupaj, da sem usmerjala 5 palčkov(takšnih velikih), ki so zasedli mojo delavnico, da smo družno zavili okoli 90 darilc (osebnih, poslovnih...). Zaključili smo malo pred 23 uro. In danes mi prav nič ni mar, da je delavnica v razsulu, da za polovico stvari ne vem kje so in da bo trajalo kar nekaj časa da vspostavim red. Enkrat po praznikih .... Sedaj se moram predvsem psihično pripraviti na to, da pa bomo vendarle nekaj kuhali in jedli. Včeraj je bila cela naša brez kosila, ker bi me samo pobralo ob vonjih in pogovorih. Šele po 10 uri zvečer, sem hčeri dovolila, da je začela govoriti o tem kaj in kako za božično večerjo.
Sedaj pa počasi novim zmagam nasproti. Vsi so odšli, imela sem že bližnje srečanje s sesalcem in mislim, da bom danes mogoče že celo uspela skuhati kosilo. Poizkusiti ni greh.

8 komentarjev:

hali pravi ...

Pusti sesalec, raje si naberi moči za jutrišnji dan :-) Jaz govorim,ker bi mi to trenutno najbolje pasalo... čeprav vem, d abi doma našla še to in ono in drugo, kar je nujno narediti.Krasen albumček bo.Včasih se pač ne izzide vse kot človek planirana, ane? :-)

bartol natasa pravi ...

nerodna reč,da človek zboli, ko bi moral bit najbolj dejaven, a za vsako slabo je nekaj dobrega. najdi tisto dobro v tem in se bodo stvari rešile, kot se morajo in kot se vedno. komu pa mar za tiste piškote, če ni Marike ?! Če bi mi zaupala naslov mogoče bi ti uspela poslati kakšen piškot iz moje zaloge:)

Vladuška pravi ...

Ojej, tole pa se res ne sliši nič dobro. Mi je pa zelo všeč, da si na koncu objave že prav optimistična in želim ti, da se čimprej pozdraviš in da bodo prazniki minili lepo. Želim vam vse dobro, tebi pa predvesm veliko zdravja.

Alenka pravi ...

Joj tole pa ni dobro!Pazi nase, pusti vse ostalo, naberi moči, sestavi se in uživaj v miru. Ostalo bo že počakalo!
Želim vam lepo praznovanje, tebi pa veliko moči in zdravja!

Creatissimo pravi ...

Draga Marika, želim ti, da čim prej okrevaš. Morda pa je napočil čas, da sebi podariš nekaj časa zase, nekaj oddiha. Upam, da boš lahko preživela lepe praznike, in tebi in tvojim najdražjim želim prijazno in harmonično leto 2011. Srečno!

Tanja E. pravi ...

Želim ti hitro in dobro okrevanje!!! Pa topel in miren Božič...

Maja pravi ...

Želim ti, da se ti vrnejo moči! Ne sekiraj se za neizpolnjeno naročilo, bolezen človeku prekriža načrte in nič ne moremo proti temu! Pusti se malo razvajati in strinjam se s Creatissimo, morda je čas, da na vrsto prideš TI! Želim ti torej leto, polno TEBE!

Pia pravi ...

beautiful album
hugs Pia