Sveti Miklavž (tudi sveti Nikolaj) je krščanski svetnik. Slovenci ga imenujemo Nikolaj takrat, kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetku decembra. Njegov god je 6.decembra.
Nič neprijaznega, mrkega, togega, tujega ni na njem. Ljubezen do bližnjega in bratovska pomoč, lastnosti, ki ju kaj radi občutimo kot nadležno dolžnost, sta pri svetemu Miklavžu nekaj tako samo po sebi razumljivega, da ganeta še tako trdo srce in ga pridobita za dobro. Svetnik je škof, ki se mu ne zapirajo nobena vrata.
Svetega Nikolaja upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami ali jabolki na knjigi,
včasih tudi s tremi hlebčki ali tremi kamni, s tremi dečki, ki stopajo iz čolna (ker naj bi po neki legendi rešil tri umorjene dečke, šolarje); s sidrom in ladjo (ker je rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče).
Sveti Miklavž je oblečen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo obleko (albo) obleče mašni ali večernični plašč (pluvial). Na glavi nosi mitro; to pokrivalo je za Miklavža pač najznačilnejši del tako v odevalnem kot simbolnem pomenu. V roki drži škofovsko palico, ki je zgoraj zavita, okrašena, v drugi roki pa ima, a ne vedno, knjigo. V njej piše z zlatimi črkami, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi. Po izročilu mora imeti dolgo belo brado. Roke pa mu navadno tiče v belih rokavicah.
Zaradi legende o dobrodelnosti, je postal obdarovalec pridnih otrok, bodisi da prinese darove skrivaj ponoči ali ob osebnem obisku. Toda v Miklavževem spremstvu, kadar nastopa v vidni podobi, so tudi parkeljni, za današnje pojmovanje hudiči, prvotno pa predstavniki vračajočih se duhov prednikov.
Sveti Miklavž prinaša skromna darila. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine, suho sadje, sladkarije,... Poredne pa na žalost čaka le šiba.
In končni mi je uspelo skupaj sestavit tudi tri nove voščilnice.
Moram priznati, da kadar ni časa za takšna ustvarjanja, vse to kar pogrešam. Težko se osredotočim na tisto, kar je potrebno narediti, saj mi misli kar naprej uhajajo k idejam, ki bi jih rada izpeljala.
Tokrat sem uporabila srebrno, sive in zelene tone. Od drugih barv je dodajano samo še kanček črne, ki se pojavlja kot zelo tanka obroba.
Vse tri voščilnice so velikosti kuverte amerikanke in osnova je bel, rahlo teksturni papir.
Osnovni motiv je severni medved in sprva sem ga sicer mislila kombinirati z enim od vzorčastih ozadij, ki mi jih kljub vsej njihovi lepoti še sedaj ni uspelo načeti. Pa mi nekako ni delovalo dobro. In tako sem se odločila za enobarvne kombinacije.
Poleg omenjenih papirjev sem uporabljala še siv okrasen trak, zelen trak iz organze in srebrno vrvico. Dodajala sem tudi okrasne nalepke in pa napise kot nalepke. Zeleni smrečici sta izrezani kar prostoročno, brez uporabljanja šablone in imata dodane srebrne pike z gel pisalom. Pri obeh vzdolžnih voščilnicah so elementi dodajani s 3d trakom na srebrno ozadje,, ki je lepljeno na osnovo.Za ozadje tokrat lahko vidite, kako v moji delavnici trenutno ni nobenega prostora in povsod leži papir, ki ga sortiram po kupih in potem vozim v šolo za ustvarjanja. Ena pošiljka je odšla že včeraj, drugo upam da uspem razvozit danes, da se bo malo lažje dihalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar