Iz božične delavnice

Pozdravljeni vsi skupaj.
Po dolgem času me je danes spet pot zanesla semle in moram priznati, se mi je kar milo storila. Rada sem objavljala na teh straneh. Pri vsej množici objav in komentarjev je tule nastala že rahla zmeda.

Ampak delavnica ne zapira svojih vrat. Le seli se z novimi objavami na novo, že malček popisano stran. Čeprav vas ni bilo veliko, ki ste me spremljali, ste močno popestrili mojo božično delavnico in mi pomagali na moji poti s svojimi kometarji.

Božično delavnico boste odslej našli tukaj.

Tik pred Božičem ....

... se jaz sestavljam skupaj. Telo je izžeto, glava pa povsem prazna, zmedena .... nesposobna jasnega razmišljanja. Včeraj nisem bila sposobna izračunat niti povsem preproste računske kalkulacije in prav hudo mi je bilo. Telo ni pustilo, da bi šla gledat hčero, ki je igrala v gledališki predstavi in tudi to je strašno bolelo. Kar nenadoma me je položilo (očitno neka zastrupitev, čeprav mi ni jasno s čim, da bi se pa sedaj spuščala v podrobnejše preiskave, res ni pravi čas, saj je pred leti to trajalo skoraj tri mesece, da so odkrili, da sem bila alergična na neki preparat, ki sem ga dobivala v bolnici). Dva dni sem preživela kot v transu, ne da bi se zavedala same sebe. Včeraj proti večeru sem počasi sestavljala delce in se začela vračati nazaj... čisto počasi in negotovo pri prav vsakem koraku. Prvič se mi je naredilo, da nisem mogla realizirati enega naročila in se še na tem mestu opravičujem in ne znam povedati kako mi je hudo. Prav tako sem (tudi prvič) včeraj morala dve naročili zavrniti.

Tudi če bi bila povsem zdrava, bi se borila z zadnjimi minutami, takole slabotna pa.... Preprosto ne gre in ne gre. Hvala vsem za razumevanje. 
Tako je žalostno prazen ostal album, ki bi moral biti že dokončan. Žal. Vendar bo že nekoč dobil svojo podobo. Takšno kot sem mu jo namenila.

Zastala je peka, zastala so moja darilca, polovica napisanih voščilnic še vedno leži na mizi.....Zvečer (pravzaprav pozno zvečer kot v pravi božični delavnici) sem se le morala toliko sestavit skupaj, da sem usmerjala 5 palčkov(takšnih velikih), ki so zasedli mojo delavnico, da smo družno zavili okoli 90 darilc (osebnih, poslovnih...). Zaključili smo malo pred 23 uro. In danes mi prav nič ni mar, da je delavnica v razsulu, da za polovico stvari ne vem kje so in da bo trajalo kar nekaj časa da vspostavim red. Enkrat po praznikih .... Sedaj se moram predvsem psihično pripraviti na to, da pa bomo vendarle nekaj kuhali in jedli. Včeraj je bila cela naša brez kosila, ker bi me samo pobralo ob vonjih in pogovorih. Šele po 10 uri zvečer, sem hčeri dovolila, da je začela govoriti o tem kaj in kako za božično večerjo.

Sedaj pa počasi novim zmagam nasproti. Vsi so odšli, imela sem že bližnje srečanje s sesalcem in mislim, da bom danes mogoče že celo uspela skuhati kosilo. Poizkusiti ni greh.

Lanski BOŽIČ

Še en albumček je včeraj ugledal luč sveta in namenjen je  moškemu delu (saj vem, da je prelen, da bi se sprehajal po blogu, zato ga lahko kar objavim). V albumu so že fotografije, tako da sem nekatere dele z obiskovalci zabrisala.

Tokrat ni kuvertni, pač pa sem za osnovo izbrala črn fotokarton. Ko sem že pri teh kartonih... včeraj sem šla v trgovino po bele, pa sem se nasmolila, ker so imela celo enega samega na zalogi. Doma pa telefon v roke in naročit iz Antusovega skladišča, kjer so mi šli toliko na roko, da bodo že danes pri meni. Hvala Antus!

Veste od česa so ti rdeči krogci? Ko se delajo plastični registratorji, so to ostanki.

Več fotografij (no, čeprav jih tu ni prav veliko) pa v albumu Last year xmas.

Gospod in gospa Božičkova

Ja, počasi prihajamo do prvega vrhunca letošnjega leta. Božič.... Kasneje mu bo sledil še prehod iz starega v novo, odštevanje, čestitke, dobre in lepe želje.....

Naš lanskoletni božični par v svojem elementu ......

Tokrat viseči zložljivi album. Lansko leto sem ga naredila v rjavih tonih z jelenčki in smrečicami, letos pa takole kot vidite. Za podlago sem izbrala bordo rdeč fotokarton in ga kombinirala s črno. Dodano samo še nekaj zlatih odtenkov v pentljah(ostanki lanskoletne krasitve) in dekorativnih pikicah.

Da pa našega para ne bi zeblo in ju med letom lahko pospravimo na varno, sem jima izdelala še tole oblekico, kjer sta spravljena.

Fotografije v albumu   Santa and Mrs Claus.

Prazniki -Xmas

Lep pozdrav v hladno nedeljsko jutro. Kar -17,7stopinj kaže na naši terasi. Pa se mi vendar nekako ne zdi mraz. Vsaj ne čutim ga danes tako zelo.

Še eden od albumov z praznično tematiko. Nedokončan je kar tri dni ležal na mizi, ker nekako ni bilo pravega časa, da bi ga dokončala. Me je bilo kar malo strah, da sem ta čas izgubila "rdečko nit", kar se  v takšnih primerih kaj rado naredi.

Pa je potem kar šlo. Sicer počasi in z veliko prekladanaja.
Vmes se je dogodila še neljuba nevšečnost, ki je trenutno še v mejah sprejemljivega, a.....Pri iskanju papirja za album, ki sem ga včeraj predstavila na Želim, Voščim, Pošiljam ... se mi je premaknilo nekaj v desni rami in sedaj sem bolj tako....."na tankem ledu", bi človek rekel.

To je kot neko prekletstvo. Prvič sem se s tem srečala 1.januarja 1988 in bolj ko premišljujem, bolj ugotavljam, da so bila v vseh teh letih mogoče samo kakšna tri leta, ko se mi s tem ni bilo potrebno ubadati tudi v teh prazničnih dneh.

Ampak gre. Se pač navadiš, da so dnevi, ko si preprosto odvisen od drugih, ko moraš zapreti oči in pozabiti, kaj bi želel in misliti zgolj na to kaj zmoreš, kaj bo šlo skozi, do še znosnega praga bolečine(npr. veš, da ne moreš odrezati papirja z ravnilom z nožkom, ker je pač zato potrebna moč in ga tako odrežeš peš.... s škarjami). Po kakšnih treh tednih pa vse skupaj ostane samo še grenak spomin in čakanje... do naslednjič.

Več posameznih fotografij pa v albumu Prazniki -Xmas.