ponedeljek, 30. november 2009

Podarimo koledar in zložljive škatlice

Če že ne popreje, pa nas koncem novembra in v začetku decembra preplavi tista mrzlica, ki jo imenujemo Izdelajmo ali zgolj kupimo nekomu darilce. Ustvarjalke prav gotovo ta čas doživljamo še malo drugače(rekla bi, da veliko bolj intenzivno), kot vsi tisti, ki darila preprosto kupijo (seveda s tem ni nič narobe). Vse tiste misli o tem kaj in kako...komu.....prestavljanje materialov sem ter tja, načrtovanja, izvedbe......
In v vsem tem se skriva še nek čisto poseben čar. Veliko mislimo na ljudi, ki jim bodo darila namenjena.  Premišljujemo o njih in njihovi naravi, o tem, kakšni so, kako jih vidimo mi. Kajti največkrat izdelujemo darila, ki so namenjena točno določeni osebi. Kaj naj še k temu dodam? Rada imam to izdelavo darilc in prav zanima me, ali se komu izmed obdarovancev kolca, ko toliko mislim nanj.
Za danes....čisto osnovna varianta iz katere lahko naredimo nešteto različnih izpeljav, ki jih pač priredimo tistemu, kateremu je darilo namenjeno.


MESEČNI KOLEDAR IN ZLOŽLJIVE ŠKATLICE

Potrebujemo:
  • karton za osnovo škatlic
  • lepenko za osnovo platnic koledarju
  • barvni ali dekorativni papir za oblačenje lepenke
  • natisnjen mesečni koledar
  • različne ostanke papirjev za dekoriranje
  • dvostranski lepilni trak



Čisto vseeno je, česa se lotimo prej: ali koledarja ali pa škatlic.
Pa naj jaz najprej predstavim moj način izdelave mesečnega koledarja.

Liste za koledar natisnem. Ker so tokrat nekoliko večji kot A5format, sem po dva in dva meseca zlepila skupaj in tako mi pravzaprav ostane samo šest listov, katerim dodam še enega za prvo stran. Dva trša kosa oblečem v barvni papir.


Moj način izdelave pri sredinskem delu, pa je sestavljen iz dveh kosov (tokrat rumenih). Na same platnice pride prilepljen kos kartona, kateremu naredim zgibe v razmaku pol centimetra. V tem primeru je zgibov 7 (vedno jih naredim na neparno število). Z njimi dosežem, da se zadnji del lepo pregiba in je prožen. V sredino pa klasično zlaganje na harmoniko. In ko je harmonika zložena, nanjo dodam/nalepim že prej pripravljene liste koledarja. 


Preostalo mi je še dekoriranje.
Rumeno in zeleni toni.......Kot prvo sem ojačala sprednje dva vogala. Odrežem si kvadrat in ga zložim. Del prilepim na lice in ostalo v notranjost tako, da ostane majhen žepek, ki je lazko zelo priročen, da vanj kaj zataknemo. Na zadnjo notranjo stran sem dodala pokončen žep preko vse višine.


Koledar je narejen!
Nekoliko prazen, zato ga še dodatno okrasimo z mislijo na tistega, ki mu je namenjen. Letnico sem napisala z flomastrom, v sredini pa naredila pikice s pisalom za 3d učinek, ki se pojavljajo tudi kot obroba. V notranjost sem dodala še lističe s številkami od 1-6. Za piko na I pa dva ptička. Preveč dodatkov, ali celo takšnih, ki odstopajo od podlage, se tokrat nisem poslužila, saj je darilo namenjeno nekomu, ki mu to pač nič včeš pri predmetih za vsakodnevno uporabo.

Ker pa se mi je sam koledar zdel nekako premalo, sem se lotila še zložljivih škatlic.


Zakaj zložljivih?
Narejene so tako, da že idelane škatlice preprosto zložimo in spet sestavimo.
Trši papir za osnovo zložimo izrežemo in naredimo prepogibe tako, kot kaže zgornja fotografija. moje škatlice so široke 6cm(kar pomeni, da moram za spodje zavihke pustiti 3 cm, da lepo zapolnim dno pri zlaganju), njihova višina pa je različna.  Škatlica je zalepljena le ob enem stranskem robu. Pripravimo si še okrasne papirje. Moji so takšni, da se podajo h koledarju.


In za malce drugačnosti, sem vsako stranico obdelala drugače. Tako škatlice lahko obračamo in sestavljamo različne kombinacije.


Takole izgledajo zložene. Ko jih potrebujemo, jih samo spet preprosto sestavimo in postavimo na mizo.



Moje darilce je narejeno.


Škatlice zložimo, položimo na koledar in ali zavijemo, položimo v škatlo (mogoče pa bi lahko celo naredila še škatlo, ki sodi poleg).
Lahko pa škatlice napolnimo.


Tule sem jih napolnila s mini sladkimi čokoladicami. 

nedelja, 29. november 2009

Prva adventna nedelja


Adventi čas je priprava na praznovanje božiča.
"Adventus" v latinščini pomeni prihod, bližanje, kajti advent je čas priprave na Božič - Jezusov prihod na svet, pa tudi priprava na njegov drugi prihod. S prvo adventno nedeljo se prične tudi novo cerkveno leto.Čas priprave na božič se začenja s prvo adventno nedeljo, zaključi pa se v tednu po četrti adventni nedelji na božično vigilijo, 24. decembra.
Verniki kot zunanjo podobo tega časa uporabljajo adventni venec s štirimi svečami. Za vsako adventno nedeljo nova svečka. Tako je prva svečka Sveča čuječnosti, druga Sveča spreobrnjenja, tretja Sveča veselja in na četrto adventno nedeljo "Tiho"...prižgemo vse štiri sveče.
Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju.

Adventni svetniki:
V povezavi z adventnimi svetniki so znane šege na barbarino, lucijino in miklavževo. Na barbarino, 4. decembra, je prepovedano šivanje, je pa ta dan namenjen setvi božičnega žita ali spravljanje vej v vodo, da bi zacvetele tam za božič. Na miklavževo, 6. decembra, so znani miklavževi obhodi, obdarovanje otrok in miklavževi sejmi v večjih krajih. Na lucijino, 13. decembra, pa so bili v vzhodni Sloveniji znani obhodi lucij, ki so strašile ali obdarovale otroke, in polažarjev, ki so po domovih voščili za boljšo nesnost kokoši. Na ta dan so tudi vedeževali, predvsem o vremenu in ljubezni.

Z božičem  se   prične  dvanajsteronočje (dvanajst dni božiča) s tremi svetimi večeri.

Če podam čisto na kratko pomenoslovje štirih sveč(adventni venček) in vijolične barve, ki pomeni upanje (sveče v "pravem adventnem venčku" nikoli ne smejo biti druge barve kot bele ali vijolične:
– predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta);
– predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi;
– predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;
– predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.

In še en majhen podatek(ki pa za nas ustvarjalke ne pride ravno v veljavo): Pravi adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika.

3D ZVEZDO


Potrebujemo:
  • papir, karton
  • 3d blazinice
  • vrvice za povezovanje in/ali obešanje



Predlogo za zvezdo lahko narišemo sami. Lahko pa si pomagate s to mojo, ki sem jo narisala jaz.  Velikost prilagodimo svojim lastnim potrebam. Sama predlogo natisnem in nalepim na trši karton ter obrežem. To je potem moj "mušter".
Skupaj sestavljamo po dve zvezdi. Tista za podlago(zadnjo stran) je ravna, zgornji del zložimo tako, da  v zunanjem delu krakov prepogibamo "na hrib", v stiku dveh krakov pa "na dolino".

Sama na spodnji del zvezde v sredino dodam po 3 koščke 3d blazinic, da s tem preprečim morebitno posedanje zgornjega dela zvezde. Dodatno lepljenje tako ni potrebno, saj nam zvezdi skupaj držijo te blazinice. 

Če želimo, lahko po "muštru" izrežemo še nekoliko manjše trikotnike iz drugačne barve papirja in jih nalepimo tako, kot kaže zgornja fotografija v levem kotu.
Tako sestavljeno zvezdo še povežemo z vrvico. Uporabila sem kar naravno vrvico.  Najlažje je, če uporabimo dva koščka vrvice in ju na zadnji strani prekrižamo, spredaj pa zavežemo v pentljo.Vrvica se z zadnje strani vidi, kar ni moteče, če jo dodamo na kakšno ravno podlago (npr.škatlico). Če pa jo želimo dodati tako, da se lahko vidi tudi zadnja stran, zadaj s pomočjo 3d blazinic dodamo še eno zvezdo, ki je lahko nekoliko manjša od prve. Po želji jo tudi okrasimo. Sama sem naredila zlate pikice s pisalom za 3d učinek.


S tako narejenimi zvezdami okrasimo darila, lahko jih dodamo na vošilnice , ali pa mogoče v kakšne aranžmaje. Tudi mobile narejen z njimi je naravnost čudovit.

Takšna zvezda (ali več njih) je lahko tudi okrasek za na smrečico. V enem od krakov ji naredimo luknjico in skozi njo napeljemo vrvico. 

Če je kdo za prvo adventno nedeljo  pričakoval adventni venček, naj pojasnim: navkljub vsem moji ljubezni do tega časa in kot sem skozi pogovore z ljudmi tudi ugotovila, še kar dobrim znanjem o tem času in konec koncev tudi tega, da po najboljših močeh tudi poizkušam živeti v tem duhu...... bi se mi kot ateistki to zdela nekakšna skrunitev nečesa svetega.

Pa še nekaj na kratko o adventnem času:
Citiram:
Advent je čas štirih tednov pred božičem.
Advent je čas priprave, upanja in kesanja za naše grehe, ob pričakovanju prihoda našega Gospoda.
V Adventu se pripravljamo na božič in na drugi Kristusov prihod na svet, ko se bo vrnil kot Kralj vsega vesolja.
Ta čas je priložnost, da pomislimo, kakšno je bilo naše duhovno življenje, naše življenje v odnosu z Bogom in priložnost, da se na novo spreobrnemo.
Je tudi čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako lahko postanemo boljši kot doslej.
 Vir: Catholic net

sreda, 25. november 2009

Amerikanka z deljeno sliko

Dober dan vsem skupaj v gospo Sredo, ki se bohoti sredi delovnega tedna, včasih malce pogleda nazaj proti Ponedeljku in Torku(kaj sta ušpičila, naredila ali ne nardila), pa že naslednji trenutek pripravlja prostor gospodu Četrtku, ki se bo moral umakniti Petku.
In potem nastopi vikend. Za večino ljudi dva dela, šole in podobih obveznosti prosta dneva. In ta vikend nastopi tudi adventni čas, se pravi, da bomo letos to nedeljo šteli za prvo adventno nedeljo.

Nisem prenehala z ustvarjanjem, ni me položila nova gripa. Še ne! Vendar pa je ravno ta nova gripa kriva, da sem v letošnji adventni čas vnesla nekaj sprememb. Vse tisto kar sem načrtovala, sem opustila, saj sama ne bi zmogla in glede na odziv (nikakršni) pri skupnem oblikovanju in ažuriranju za DNP, sem se v tem tednu odločila, da ga bom pač speljala sama, kolikor mi bo pač uspelo (kajti bolezen ne bo nič spraševala...le tiho in skrivoma se bo priplazila skozi okna ali vrata).
Tako ne bom preveč govorila kaj in kako, saj se mi je že tisto z nagradicami za adventi čas sesulo, ker se sama ne upam lotit, pač pa samo upala, da bom lahko izpeljala tako, kot sem si trenutno zastavila in da me ne zagrabi v svoje kremplje gripa.

Tale voščilnica ni ravno "sveža". Samo sestavljala sem jih skupaj v končno podobo. Pripravljeno pa je bilo že kar nekaj časa. Na malce ne tako pogosti velikosti, za kuverto amerikanko.


Novo pa je to, da sem si izdelala nov podpis za fotografije. Čeprav z njim nisem najbolj zadovoljna, je nastalo zgolj samo tisto, kar sem ta trenutek sposobna. Združila sem skupaj podpis in pa samo "obrobo" fotografije, ki je pravzaprav zgolj samo zabrisana sled.

In kot sem že omenila, bom začela v adventnem času z nekaj malček več dela na temle blogu. Nič posebnega, nič zelo novega. Le vsak dan po ena objava, v kateri bom predstavila kakšnega od mojih malih doma narejenih in skombiniranih darilc. Včasih tudi zgolj predmetov, ki jih postavimo tu ali tam v prostoru.


Malce zabrisana in iz večih slik sestavljena fotografija samo nakazuje Moj blogerski adventni čas. Izbrala sem meni ljubo modro barvo, pa čeprav ni tipična za advent.  Izdelki bodo preprosti in takšni, da jih je preprosto narediti in da za njihovo izdelavo ne potrebujemo kakšnih posebnih materialov, dodatkov, naprav....Niti ne bodo preveč okrancljani in z množico dragih dodatkov. Bodo samo zgolj predstavitev osnovne ideje, ki jo lahko vsakdo naredi povsem po svoje.
Včasih bom dodala skrajšan postopek, včasih predlogo, spet drugič več različnih izpeljav iz osnovnega darilca ali okraska.
Ne bom odkrivala "tople vode", ampak samo delala tako kot znam jaz in tisto, kar za obdarovanje in okraševanje potrebujem jaz in moji najbližji.

Torej.........moj adventi čas se bo začel to nedeljo, na prvo adventno nedeljo.
 

nedelja, 22. november 2009

Še en snežak

Če so bili prejšnji snežaki umeščeni  na modro bele tone, pa sem tokrat uporabila bolj zelene odtenke.

Snežak je res en tak simpatičen in vsestranski lik, ki v vsej svoji skromnosti ni niti versko, politično ali kako drugače opredeljen. Je  oboževan od mlajših generacij in nostalgično ga v svojih srcih nosijo tudi vse starejše generacije.


Malo 3d lepila, bleščice namesto snega, nekaj barvnih odtenkov.....


Delno izdelana notranjost se še kar drži večine mojih voščilnic. 

četrtek, 19. november 2009

Pojezdimo v novo leto

Tele sem delala včeraj in danes ponoči sanjala o tem........

To je bil tisti....prijetni del sanj. Ko ti je toplo in sanjaš ter imaš občutek, kot da si čisto resnično tam....nekje na zasneženih poljanah, širnih belih in v lesku sonca bleščečih kot najčistejši kristali.
Zakaj sonce in ne ježa v temni in z zvezdami, tipični žareči krogli polne lune, ki je prav tako pogost motiv, obsijani noči?
Mogoče me je na žarečo sončno kroglo napeljal tale dodatek na drugi seriji.


Sploščen kovinski zamašek za steklenice in snežinka na njem.
Ali pa lepo in sončno vreme, ki nas tako blagohotno razveseljuje in tudi nekako preseneča te dni?
Motiv Joanne Sheen, ki ga do sedaj nekako nisem znala prav uporabiti.

Vsekakor so se tudi te sanje (kot pač vsake prave sanje) končale.
Več fotografij pa na spletni strani.

sreda, 18. november 2009

Nekaj barvnih sprememb in še en motiv

Za danes nekaj barvnih sprememb.
Dvojne vrečke, tako tiste z zeleno, kot one z belo osnovo....danes malo drugače. Zelene so namesto srebrnih dodatkov dobile zlate ali rdeče........

Še nekaj fotografij pa tule.
Bele pa......obrazi prazničnega časa tokrat na dvojnih vrečkah in pripadajaočih voščilnicah.
Primer:


Ostale fotografije pa tule

In ker vedno stremim za novimi motivi, danes eden, ki ga mislim da letos še nisem predstavila.

 
Polarni medved v klasični praznični opravi. Več o izdelavi pa tu

torek, 17. november 2009

Snežak malo drugače -drugačna osnova

Pravzaprav niti ne tako zelo drugače.
Le obliko sem izbralo drugačno - same osnove namreč.

He, he...malo zmede pri nalaganju fotografij. Tole so pravzaprav notranjosti voščilnic.


Takole pravzaprav izgledajo s prave strani, ko so voščilnice zaprte.
Skupaj sestavljene štirje različni papirji, bele pike, obrisavanje s pisalom, senčenje, barvanje, luknjanje okrasnega robu.......aja...pa  še snežinke.


Izbrala sem tak sistem, da sem del, ki je namenjen pisanju/odpiranju, posebaj dodala na zadnjo stran.
Malce neobičajna oblika, ampak meni je všeč.

Ne prekladam vedno samo papir

Včasih počnem tudi kaj drugega. K sreči se ponavadi še pravočasno spomnim, da nastanejo kakšni ulitki, ki se imajo čas posušiti in jim ima tudi seveda kdo čas pobarvati. Čeprav samo vlivanje ni zapleten postopek, pa je zamudno, saj traja kar nekaj časa, potrebuješ prostor itd.
Tile so prvi, ki so nastali...



In če so bili lani v delu malo večji in težji obeski, so letos prišli na vrsto manjši, lažji. Vsaka stvar ima svojo prednost in slabost. Pri prvih smo porabili veliko več materiala, pri teh drugih je barvanje bolj težko zaradi majhnih in nepravilnih oblik.
Naredilo se je tudi kar nekaj lanskih oblik, saj so bili ljudje nad njihovo posebnostjo navdušeni in jih bo tako letos šlo nekaj za darilca. Le še "glavnega malarja" moramo najti. Tudi tisti niso prav lahki za barvanje.

Pravzaprav bo tudi nekaj teh vlitkov  šlo za darilca. Odločila sem se namreč, da bom kombinirala različne vlitke, ki bodo barvani tako, da se bodo medsebojno skladali. Tile so pobarvani z belo, ki sem jo "umazala" z dodajanjem zlate barve. In potem še z zlato risanje po tej osnovi.


Različni vlitki tako dopuščajo kar nekaj različnih kombiniranj.
Svečnika lunice in zvezde........
Z zgornjimi malimi obeski, kjer je barvno skladanje.
Ali pa lanska oblika večje lunice in zvezde, kjer poleg barve pride do izraza še oblika.

Vse je še v "božji rokah", bi rekla moja stara mama. In zakaj sem se ob teh vlitkih spomnila ravno nje? Še kot osnovnošolka sem naredila prvi gibs vlitek. Kot nekakšna majhna slika je bila, z motivom bambija. In mama ga je hranila v stekleni vitrini vse do svoje smrti.

Ps: moram v lov za čajnimi svečkami zlate barve. Mogoče jih pa kje staknem.

nedelja, 15. november 2009

Majhna darilca - tokrat Miklavževa

Običaj je, da otroci 5. decembra nastavijo peharje, v katere jim  dobri mož po imenu sv. Miklavž, prinese darila. 


Takšen Miklavž je še vedno živ v mojem srcu. To je bil ponavadi čas, ki sem ga kot otrok preživljala daleč proč od doma, pri starih starših na samotni majhni kmetiji, ki je ponavadi v tem času bila zavita v kopice snega. V tem zimskem času je bilo krepko preko pol ure peš hoje do prve najbližje hiše. Pa vendar so se skoraj vsak dan pri nas ustavljali ljudje, ki jih je pot vodila sem ali tja. Odeti v debela in topla oblačila, rdečih nosov in vedno si jih slišal, preden so vstopili v hišo, saj so pred vrati otresali sneg z oblačil, obutve.....


Bil je to za mene čas toplih skrivnosti.........
Prihajala sem namreč iz družine, kjer je bila vera v vsakodnevnem življenju tabu tema. Nekaj prepovedanega, nekaj o čemer se ni govorilo. Niti potiho ne. Tu pa......prepevanje pesmi z obiskovalci, zgodbe ob zvokih vrtečega kolovrata in seveda.........na predvečer Sv. Miklavža postavljanje peharjev. Tistih pravih, velikih, v katere sva ponavadi z mamo zvrnili testo za hlebce, da je vshajalo pred peko. Star oče jih je sam izdeloval. Tako kot koše, jerbase, cajne......V tem času sva z mamo vedno poleg kruha pekli tudi parklje. Z rozinami ali poprovimi zrni za oči.


Pehar in Miklavž sta bila naša "skrivnost". To je bil tudi eden tistih trenutkov, ko sem bila vesela, da stara starša živita daleč proč in sem tako vedela, da me ne bodo kar tako na vrat na nos prišli iskat, da se vrnem domov. Doma nikoli nisem govorila o tem, pa čeprav je mogoče oče nekako čutil, da verjetno vse to dogajanje ni šlo kar tako mimo mene. Oba sva se pač naučila živeti tako, kot da se ni dogajalo nič posebnega.


To je bil in je za mene še vedno Miklavž! Tisti dobri mož, ki prinese malenkosti pridnim otrokom. Jabolka in včasih celo pomaranče, rožiče, jabolčne krhlje, kruhove parklje in še kakšno malenkost. V mojem peharju so bile ponavadi tudi spletene nogavice ali rokavice.


Dandanes pa......... Mislim, da je brez pomena pisati o tem.

sobota, 14. november 2009

Nova kompletka voščilnic

Med tem, ko večina sladko spi "spanje zasluženega", jaz že kolovratim naokoli kakšno uro. Ja, noči so pač moje. Ne toliko ponočevanje, kot to, da vstajam tam nekje med tretjo do četrto uro. Vsakdo ima nakakšen svoj in samo sebi lasten bioritem. Moj je pač takšen.


Za danes svečke.
Rada imam svečke. Nekej blizu mene ponavadi gorijo čajne lučke, zdaj tako, zdaj drugače. Najraje imam posodice, kjer lahko na vrhu dodam vode in v njo kapljico katerega od eteričnih olj. Pozno jesenski in zimski čas sta pri meni aktualna za prižaganje teh svečk. Plamen, ki nežno poplesuje in vonj po čaju......meta, zimska pravljica.....Ravno pred nekaj dnevi sem dobila nov trodelni kompletek za čajne svečke. Malenkost , ki ti polepša dan.

Prejle sem odprla mojo delovno tablo in presenečena ugotovila, da je tole že moja natanko 400 objava. Noro! Kar malo strah me je postalo. Je število objav na blogih omejeno? Ne vem. Pojma nimam.

In spet sem uporabila enega mojih besedilnih papirjev Včasih se ti papirji razlikujejo, saj jih vsakič znova pred tiskanjem prilagajam tako ali drugače trenutnim potrebam.


Še vrvica, ki je speljana skozi gumb ...in to je to!
Za danes, današnjo noč, ki se že počasi preveša v jutro.

petek, 13. november 2009

Majhna darilca -torbica harmonika

Včeraj sem se nasmejala sama sebi. Pa tudi drugi so se nasmejali meni. Oboje pa je bilo zabavno in poučno.

Pa mogoče prvo malce nazaj.....K tisti nemogoči barvni kombinaciji, za katero sem bila prepričana, da je ena idealnih. Tule na sliki še ne izgleda tako zelo grozno kot v resnici. Pri tem pa je potrebno povdarit še to, da takšna kombinacija prav gotovo ni primerna za kombiniranje z novoletnimi motivi in da sem to škatlo želela narediti za nekoga, ki mu harmonija veliko pomeni. Večno iskanje ravnovesja, mir, tišina...so gonilo te osebe in tole bi bilo prav grob poseg v naravo njene duše.
Pa dovolj o tem.
Včeraj sem imela obiske. Takšne, ki jih zanima moja delavnica. Tisti prvi šok, ki so ga doživeli ob pogledu na neurejene police, mizo, vso tisto šaro....ni bil nič v primerjavi s tem, kar je še sledilo. Malce smo delali, preizkušali to in ono. Ravno sem imela pripravljeno za nove harmonike. To je tisti del, ko sem se nasmejala sama sebi. Veliko kasneje, ko sem jih dokončevala in ob tem mislila na Suzy (se ti je kaj kolcalo?).

Premišljevala sem o tem, ko je napisala, da to pa ni majhno darilce za modro harmonika zgibanko. Prav je imela. Resnično ni tako majhno. In z mislijo na njo in te njene besede, sem naredila dve manjši harmoniki. 
Pa da se vrnem k obiskom .....
Kje imaš pa za zgibe delat? Ja tole., in pokažem na neko minimalistično starinsko čudo domače izdelave. Problem smo rešili tako, da sem jim jaz naredila zgibe. In ko je bilo treba te zgibe še dodatno utrdit, imam jaz za to močnejšo paličico od sladoleda. He, he...prav zanimivo je bilo, kako so sicer zelo spretni ljudje postali popolnoma neubogljeni. S tem pač ne moreš delati!

Vprašanja so se kar vrstila. Kaj pa je to?  V vrečki shranjene večje in v prozorni škatlici manjše penaste navijalke za lase. In? Kaj in? To uporabljam za senčenja, tapkanja.....Nasmeh, rahlo ciničen pogled. ..Meni ni bilo prav nič smešno. Bila sem izzvana. Počutila sem se napadeno. Pa sem vrnila z napadom. In tole uporabljam za gladenje in utrjevanje papirja pri zgibankah , mapah, knjigah.......in pri tem pokažem na kocko, ki je namenjena poliranju nohtov. Kako naj pa tole izrežem?.....Ja kako? Peš valjda. Tam sem pa videla takšno mašinco, s pomočjo katere izrežeš....Tam ja, pri meni pa ne. Sodelavka mi je pa rekla, da.....Jah, tam je tako, pri meni pa drugače. Ne bom pisala vsega kar se je dogajalo. Nikomur ni bilo prav posebno luštno, čeprav smo se nasmejali, ustvarjali.....

Ob tem sem mislila na Suzy in njene besede in niti pod razno nisem vedela, kaj neki za vraga bom počela s tema majhnima harmonikama. Samo čutila sem, da ju moram narediti. Suzy hvala za tvoj včerajšnji komentar. Resnično sem se zabavala ob tej izdelavi in če na samem začetku nisem vedela kaj bom s tem počela, se je ideja porodila kasneje, ko sta bili narejeni. Ena  bo Prva pomoč. Za nekoga, ki mora vedno imeti pri roki sto in eno malenkost: varnostne sponke, nekaj nitk sukanca, igle, razne oblike flajštrov, rezervno tabletko za to in ono...in še in še. Pa vse to vedno išče po sobi na različnih koncih in ponavadi niti ne najde. O drugi (ožji) še malce premišljujem. Jo je pa takoj hotela odvleči najmlajša.


Skratka.....če vas bo pot zanesla v mojo delavnico, se ne čudite. Poleg ročnega cuterja in dveh osnovnih šablonc za njega, pri meni lahko najdete večinoma papir. Ta je tu in tam -povsod. Imam še giljotino z napako in z njo lahko delam le jaz, skalpel, rezalno podlogo, mislim da 6 luknjačev in to je to(če pustimo na strani barve in štampiljke, darilne trakove, osnovne blazinice, lepila tako in drugače). Vse ostalo je Improvizacija.
Pa ne narobe razumeti. Seveda bi jaz imela to ali ono, v svojih sanjah bi imela vse in še več. A vsak posameznik se pač sam odloča, kaj je tisto, kar lahko kupi, si privošči, je smotrno.