Zvezdni svečniki v škatlici........

SVEČNIKI ZA ČAJNO LUČKO V ŠKATLICI

Potrebujemo:

• maso za ulivanje modelov in model za čajno lučko/svečko. V mojem primeru sta to luna in zvezda, vsaka za po eno čajno svečko
• enobarni karton za dno škatlice
• potiskan karton za pokrov škatlice
• tanek list papirja za trakove
• barve po izbiri
  

Modele za čajne svečke naredimo po navodilih mase, iz katere jih ulivamo. Sama uporabljam povsem različne prahove, tistega pač, ki je trenutno doma na zalogi, največ pa lahko keramaso in seveda tudi čisto običajen gibs. Pred barvanjem naj se dobro posušijo. Sama za barvanje uporabljam tempere, akrile, univerzalne barve, včasih tudi vodene barvice, kakšen flomaster......Ko je naš model suh in pobarvan, ga je pametno še zaščititi s kakšnim od lakov, ki jih je na našem tržišču veliko.

 

Ko čakamo modele, da se posušijo, si lahko pripravimo čisto preproste škatlice. Njihovo velikost prilagodimo velikosti modela, ki bo v njej. Tako so moje velike cca.14x14 cm. Za dno sem  uporabila čisto običajen bel karton, za pokrov pa belega s potiskanimi zlatimi zvezdami (dobili so se v Mullerju).

Naredila sem več škatlic, tudi različnih velikosti, saj bodo moja darilca čisto različna. 

Narezala sem še papirne trakove in jih položila v dno škatlice.

Še modelčki na papirčke in končano je. Zaprto škatlico bi jaz v tem primeru še prevezala z trakom v zlati barvi.

Male zvezdice ali lunice lahko tudi posujemo (prelepimo) z ledenimi kristali ali bleščicami.

Seveda pa lahko barve uporabimo povsem različne. Tile so za bolj živahne mladostnice, vsaki njej ljuba barva.

Čas pa kar hiti, nič ne vpraša, za trenutek počaka....

Nekako se pobiram. Vročina se je sicer že davno poslovila, ostala pa je nemoč, utrujenost, nekakšna brezvoljnost. Otroci po tednu dni odhajajo v šolo. Imam občutek, da sem toliko vsega zamudila, da je toliko vsega kar nekako šlo mimo mene, brez da bi se me močneje dotaknilo.

Prvič po mnogih letih je letošnja smrečica enaka lanski in tudi sam prostor je razen namiznih in poličnih dekoracij ostal nedotaknjen. Še letošnji narejeni okraski so ostali nepobarvani. Včeraj je bila četrta adventna nedelja. Mnogi ji pravijo Tiha adventna nedelja. To me je vedno čudilo. Nekako sem si predstavljala, da z bližanjem dogodka narašča veselje, bučnost......

In potem sem se začudila preprosti razlagi: zaman je prišel na svet, če zanj ni prostora v človekovem srcu. V svojih srcih je potrebno pripraviti bivališče zanj.

Sem ter tja sem kakšno stvar postorila. Nekakšno praznino je bilo čutiti tudi v idejah. Kar se mi je znašlo pod prsti, mi je delovalo tuje, neuporabno, čudno......Zgornji mini aranžma je položen na velik okrogel zlat krožnik in čaka, da naokoli naložimo domače piškote. Zaradi stika s hrano je uporabljeno umetno listje. Namenjeno je vse skupaj za darilo.

Zunaj je pobelilo vse naokrog in pritisnil je strašanski mraz. Ena od naših ptičjih valilnic tiho sameva v vejevju velike češnje. 

V sobotnem popoldnevu sem bila nekako prisiljena delati v delavnici. Treba je bilo zaviti množico daril nekemu znancu. V stilu pravega božička je prišel s tremi velikimi žaklji in po nekaj urah z njimi odšel. In počasi se je začelo vračati upanje, da kaj pa le ustvarim, pripravim. Zaradi bolezni sem še kar brez darilc za vse domače in tudi nekaj drugih bližnjih.

Del enega od modrih daril. Škatlica napolnjena s čokoladno sladkostjo.

Kompletek bo vseboval še domače piškote.

Lep preostanek adventa vsem skupaj. Ta teden bo krajši. Kot bi mignil, bodo tu praznični dnevi.

Mini modra darilca

Sredi tedna smo in tisto kar sem čakala, sem tudi dočakala. Pravzaprav veliko tega sem dočakala. Prišel je (že včeraj) bonbonček od Alenke, prav tako je danes prišla pošta od Jane. Hvala obema. Glede na to, da sem tudi zbolela(včeraj sva prijateljevali z vročino), me bo Alenka očitno prisilila v to, da vzamem v roke pletilke, pa naj mi je to všeč ali ne. Sem nasnula zanke in naredila kakšne štiri vrstice, pa je rekla moja najmlajša : Mami, sedaj si pa res stara mamca. Grozno!!! O Janinih umetninah ne bom kaj dosti pisala, saj so v živo še bolj čudovite kot v virtualnem svetu. Ko bom bolje, si jih bom šele pošteno ogledala.

Tako da........očitno bom morala tole adventno serijo prekiniti. Ob bolezni, se je še moj računalnik istočasno selil v mojo delavnico in trenutno nima svojega prostora pod soncem. Ko ga potrebujem, ga zvlečem nekje izpod mize (monitor in tipkovnico), ker pač mizo rabim. Je pa to moje prvo javljanje po brezžični povezavi, kar pa tudi nekaj šteje (pravijo, ker jaz tega ne čutim).

Majhna modra darilca....

Saj boste tudi iz fotografij razbrali kako in kaj. To je mala škatlica, ki nima stranskih lepljen, pač pa jo skozi luknjice okrasno zvežemo. Oba daljša dela odrežemo rahlo izbočeno, stranska dela pa ravno.

Uporabila sem barvno lepenko, ki sem jo medlo potiskala s snežinkami.

V dno sem narezala in namečkala nekaj belih papirnih trakov in nanje položila tri bonbone.

Drugi dve mini darilci se razlikujeta v velikosti. Prepogib na sredini - z izrezano luknjo, še dva prepogiba spodaj (to je kasneje dno). Tu dodamo lepilni trak in prvo moramo darilce "nafilati".

Majhno celofanasto vrečko (ali kakšno drugo) napolnimo z željenim in potegnemo skozi luknjo, ki smo jo izrezali. Sedaj zalepimo dno. Del ki kuka ven iz zareze pa še zavežemo s pentljo.

Lahko so samostojno mini darilce ali pa kot bodo pri meni.....modrega darila za nekoga, ki mu je ljuba modra barva.

Grem sedaj (kot v reklami....rahla žalostna in upam, da bo na drugi strani kaj več veselja).

Uživajte v teh predbožičnih dneh. 

Majhna darilca - tokrat Miklavževa

Običaj je, da otroci 5. decembra nastavijo peharje, v katere jim  dobri mož po imenu sv. Miklavž, prinese darila. 

Takšen Miklavž je še vedno živ v mojem srcu. To je bil ponavadi čas, ki sem ga kot otrok preživljala daleč proč od doma, pri starih starših na samotni majhni kmetiji, ki je ponavadi v tem času bila zavita v kopice snega. V tem zimskem času je bilo krepko preko pol ure peš hoje do prve najbližje hiše. Pa vendar so se skoraj vsak dan pri nas ustavljali ljudje, ki jih je pot vodila sem ali tja. Odeti v debela in topla oblačila, rdečih nosov in vedno si jih slišal, preden so vstopili v hišo, saj so pred vrati otresali sneg z oblačil, obutve.....

Bil je to za mene čas toplih skrivnosti.........
Prihajala sem namreč iz družine, kjer je bila vera v vsakodnevnem življenju tabu tema. Nekaj prepovedanega, nekaj o čemer se ni govorilo. Niti potiho ne. Tu pa......prepevanje pesmi z obiskovalci, zgodbe ob zvokih vrtečega kolovrata in seveda.........na predvečer Sv. Miklavža postavljanje peharjev. Tistih pravih, velikih, v katere sva ponavadi z mamo zvrnili testo za hlebce, da je vshajalo pred peko. Star oče jih je sam izdeloval. Tako kot koše, jerbase, cajne......V tem času sva z mamo vedno poleg kruha pekli tudi parklje. Z rozinami ali poprovimi zrni za oči.

Pehar in Miklavž sta bila naša "skrivnost". To je bil tudi eden tistih trenutkov, ko sem bila vesela, da stara starša živita daleč proč in sem tako vedela, da me ne bodo kar tako na vrat na nos prišli iskat, da se vrnem domov. Doma nikoli nisem govorila o tem, pa čeprav je mogoče oče nekako čutil, da verjetno vse to dogajanje ni šlo kar tako mimo mene. Oba sva se pač naučila živeti tako, kot da se ni dogajalo nič posebnega.

To je bil in je za mene še vedno Miklavž! Tisti dobri mož, ki prinese malenkosti pridnim otrokom. Jabolka in včasih celo pomaranče, rožiče, jabolčne krhlje, kruhove parklje in še kakšno malenkost. V mojem peharju so bile ponavadi tudi spletene nogavice ali rokavice.

Dandanes pa......... Mislim, da je brez pomena pisati o tem.

Majhna darilca -torbica harmonika

Včeraj sem se nasmejala sama sebi. Pa tudi drugi so se nasmejali meni. Oboje pa je bilo zabavno in poučno.

Pa mogoče prvo malce nazaj.....K tisti nemogoči barvni kombinaciji, za katero sem bila prepričana, da je ena idealnih. Tule na sliki še ne izgleda tako zelo grozno kot v resnici. Pri tem pa je potrebno povdarit še to, da takšna kombinacija prav gotovo ni primerna za kombiniranje z novoletnimi motivi in da sem to škatlo želela narediti za nekoga, ki mu harmonija veliko pomeni. Večno iskanje ravnovesja, mir, tišina...so gonilo te osebe in tole bi bilo prav grob poseg v naravo njene duše.
Pa dovolj o tem.
Včeraj sem imela obiske. Takšne, ki jih zanima moja delavnica. Tisti prvi šok, ki so ga doživeli ob pogledu na neurejene police, mizo, vso tisto šaro....ni bil nič v primerjavi s tem, kar je še sledilo. Malce smo delali, preizkušali to in ono. Ravno sem imela pripravljeno za nove harmonike. To je tisti del, ko sem se nasmejala sama sebi. Veliko kasneje, ko sem jih dokončevala in ob tem mislila na Suzy (se ti je kaj kolcalo?).

Premišljevala sem o tem, ko je napisala, da to pa ni majhno darilce za modro harmonika zgibanko. Prav je imela. Resnično ni tako majhno. In z mislijo na njo in te njene besede, sem naredila dve manjši harmoniki. 

Pa da se vrnem k obiskom .....

Kje imaš pa za zgibe delat? Ja tole., in pokažem na neko minimalistično starinsko čudo domače izdelave. Problem smo rešili tako, da sem jim jaz naredila zgibe. In ko je bilo treba te zgibe še dodatno utrdit, imam jaz za to močnejšo paličico od sladoleda. He, he...prav zanimivo je bilo, kako so sicer zelo spretni ljudje postali popolnoma neubogljeni. S tem pač ne moreš delati!

Vprašanja so se kar vrstila. Kaj pa je to?  V vrečki shranjene večje in v prozorni škatlici manjše penaste navijalke za lase. In? Kaj in? To uporabljam za senčenja, tapkanja.....Nasmeh, rahlo ciničen pogled. ..Meni ni bilo prav nič smešno. Bila sem izzvana. Počutila sem se napadeno. Pa sem vrnila z napadom. In tole uporabljam za gladenje in utrjevanje papirja pri zgibankah , mapah, knjigah.......in pri tem pokažem na kocko, ki je namenjena poliranju nohtov. Kako naj pa tole izrežem?.....Ja kako? Peš valjda. Tam sem pa videla takšno mašinco, s pomočjo katere izrežeš....Tam ja, pri meni pa ne. Sodelavka mi je pa rekla, da.....Jah, tam je tako, pri meni pa drugače. Ne bom pisala vsega kar se je dogajalo. Nikomur ni bilo prav posebno luštno, čeprav smo se nasmejali, ustvarjali.....

Ob tem sem mislila na Suzy in njene besede in niti pod razno nisem vedela, kaj neki za vraga bom počela s tema majhnima harmonikama. Samo čutila sem, da ju moram narediti. Suzy hvala za tvoj včerajšnji komentar. Resnično sem se zabavala ob tej izdelavi in če na samem začetku nisem vedela kaj bom s tem počela, se je ideja porodila kasneje, ko sta bili narejeni. Ena  bo Prva pomoč. Za nekoga, ki mora vedno imeti pri roki sto in eno malenkost: varnostne sponke, nekaj nitk sukanca, igle, razne oblike flajštrov, rezervno tabletko za to in ono...in še in še. Pa vse to vedno išče po sobi na različnih koncih in ponavadi niti ne najde. O drugi (ožji) še malce premišljujem. Jo je pa takoj hotela odvleči najmlajša.

Skratka.....če vas bo pot zanesla v mojo delavnico, se ne čudite. Poleg ročnega cuterja in dveh osnovnih šablonc za njega, pri meni lahko najdete večinoma papir. Ta je tu in tam -povsod. Imam še giljotino z napako in z njo lahko delam le jaz, skalpel, rezalno podlogo, mislim da 6 luknjačev in to je to(če pustimo na strani barve in štampiljke, darilne trakove, osnovne blazinice, lepila tako in drugače). Vse ostalo je Improvizacija.

Pa ne narobe razumeti. Seveda bi jaz imela to ali ono, v svojih sanjah bi imela vse in še več. A vsak posameznik se pač sam odloča, kaj je tisto, kar lahko kupi, si privošči, je smotrno.

Majhna darilca -napolnimo harmoniko

Za izdelavo harmonika škatle je potrebno malček več časa in strpnosti, kot pa za izdelke iz prejšnjih dveh objav.

Tale moja je v modro srebrnih tonih. Sicer ima majhno zgodbico: naredila sem namreč modro harmonika zgibanko, osnovo pa oblekla v zlato rjave tone. Nič takšnega, če ne bi bila pri svojem početju tako zaverovana, da sem bila popolnoma 100%, da bo to komplet, ki bo prav hitro narejen. Ko pa vse skupaj postavim skupaj, sem samo široko odprla oči......Popolnoma nemogoča barvna kombinacija! Jaz pa tako zelo prepričana, da je idealna. Očitno sem bila za nekaj časa barvno slepa..he he .

In moj predlog v rubriki majhna darilca?

Kot sem že omenila(v eni izmed mojih objav), poznam kar nekaj ljudi, kjer imajo navado, da je glavni, če ne že čisto edini dobri mož, ki prinese darilo........sv.Miklavž. Tako bo tale škatla odšla pač nekam ta dan. V njej so dobili domovanje tisti snežaki iz serije obrazi - v vsakem razdelku tri voščilnice in tri pripadajoče kuverte. Prvi razdelek pa je še prazen za drobno posvetilo.

Podarjanje voščilnic v veselem decembru se je lani izkazalo kot zelo pozitivno. Zaposleni ljudje preko leto enostavno nimajo časa še za nabavo voščilnice velikokrat tik pred zdajci in tako samo seže v škatlo, mapo....Čeprav ob božičnem času podarim tiste, za preko vsega leta. Miklavžev dan pa je ravno pravšnji, če želimo podariti novoletne voščilnice, saj ima tako prejemnik možnost, da jih pošlje še to leto.  Škatla ostane za hrambo.....mogoče tistih voščilnic, ki jih bo obdarovanec prejel ali pa kaj drugega.

Seveda pa je to pri meni darilce, ki ga podarim tistemu, za katerega vem, da to zna ceniti in bo tudi uporabljal.

Majhna darilca -minimalistična polškatlica

Še ena objava iz sklopa Majhna darilca.

Majhne polškatlice za majhna darilca. Tu je le prikaz, kaj jaz ponavadi v njih uporabljam -kvadratne praline, lahko pa je čisto kaj drugega, tudi nakit smo že notri dajali, ovd verižic, do obeskov za ključe.

In ker vem, da ko enkrat komentiramo določeno objavo, ponavadi tega ne odpiramo več in beremo.  Vprašanje o tem, kako lahko naredim/obdelam en motiv tolikokrat.......Včasih težko, včasih lahko, včasih prav z veseljem. Se pač naraje prepustim toku, da me nosi. Kadar pa to ni mogoče, malček stisnem zobe in naredim ter sem na koncu vesela, da je to mimo. Kot pri teh zadnjih snežakih. Res pa je tudi, da delam veliko in sem pravzaprav v božični delavnici letos obdelala že kar nekaj različnih motivo, ki jih pravzaprav sploh ni tako malo...kar tam nekje okoli 20 (sem samo tako na uč ocenila).  Natančnost....to je druga pesem. Nisem tako zelo natančna in še zdaleč ne tako, kot ravno tista, ki je to napisala in jambrala nad svojo natančnostjo. To je bila Alenka, ki pa je resnično carica v natančnosti. Včasih se pač kaj podreka. Včasih ti kaj uspeva kot za šalo, drugič so izdelki veliko manj natančni kot pa bi si želeli. A tisti trenutek smo pač bili sposobni toliko dati od sebe. Kam z vsemi temi škatlicami........? Tudi to je dobro vprašanje, ki ima seveda svoj odgovor.Božično novoletni čas je tudi tisti čas, ko imamo pri nas navado obdarovati kar nekaj ljudi. Večino zgolj s takšno malenkostjo, kot  je tale danes predstavljena. Spomnim se npr. trgovk v naši mali trgovini, ki so preko vsega leta tako prijazne in ustrežljive, spomnim se neke znanke, ki mi je podarila resnično odlično torbo za prenosnik, pa čeprav le tega še nimam, ga bom nekoč prav gotovo imela, spomnim se slučajnih poznanstvem z ljudmi, s katerimi smo se družili na letošnjem dopustovanju.....

 Če pa kdo želi kakšen moj izdelek kupiti....tudi prav. Rada delam in to mi ni nikoli odveč.

Tale današnja predstavitev bo prav gotovo nekaj v tem smislu za otroke v osnovni šoli.

Seveda bilahko bile škatlice bolj bogate, bolj  okrašene, mogoče iz drugačnih dragih papirjev. A že pred davnimi leti me je mama naučila, da veliko ljudi tega ne zna cenit. Papirček od pojedenega bonbona obleži nekje na pod mizo in škatlica konča v košu za smeti. Ona je bila takšna.....bo že vedela. Nikoli ni znala cenit tistega, kar so ustvarili drugi. Vredno je bilo le njeno delo. In takšnih ljudi je ho la la. 

Sosedi sem nekoč podarila 20 voščilnic. Hvala je že zmogla, kaj več ne. In me je prav presenetilo, ko me je njen mož ustavil v trgovini in o tem začel govoriti z menoj, me spraševati o tem in onem...... So pač takšni in drugačni ljudje.

 

Tule pa še kratka predstavitev v sliki in besedi.

Majhna darilca -modro belo

Vsako leto pripravljamo majhna darilca, ki jih podarimo temu ali onemu, včasih celo sodelavcem, mogoče učiteljicam v šoli ali naši otroci svojim sošolcem. Včasih obdarimo z takšno malenkostjo tudi koga, ki ga obdarimo samo v teh prazničnih dneh, drugače pa nikoli.

Takole lahko pospravimo majhna presenečenja. Tule je ena stranica odprta, da se vidi notranjost.

Snežinkasto.....

Svečke in zvezdice.....

Snežakec...

Ta škatlica je pravzaprav  tudi voščilnica, saj v prazne notranje prostore dodamo voščilo.