torek, 30. november 2010

November se poslavlja

Mesec November se počasi izteka in kot že tolikokrat do sedaj, bo svoj prostor odstopil gospodu Decembru. Posebnež med meseci. Saj s svojo večno in hkrati ponavljajočo minljivostjo ne odstopi samo prostor naslednjemu v sklenjeni vrsti za njim, pač pa tudi zaznamuje prehod iz starega v novo.

In bolj ko mesec december raste, se razvija, stopa iz dneva v dan.... bolj se v premnogih ljudeh prebujajo strahovi, oživijo tesnobe, naraščajo depresivna stanja, osamljena srca prežema nekakšna boleča žalost.....

Zatorej ne pozabimo! Ali še bolje: odprimo oči, odprimo svoja srca, prisluhnimo, se vprašajmo.....Mogoče tam nekje povsem blizu nas domuje takšna ranjena duša, ki bi jim naša topla beseda polepšala dan. Povabimo nekoga na čaj, kavo.... mu namenimo nekaj svojega časa.

Sama začenjam december z dvema kompletoma v dobrodelne namene. Ni veliko, mogoče še kaplja ne. A vem, da bom v svojem srcu in svojem domu našla prostor še za mnogo drugega ..... Le kaj neki me stane, da premraženega tujca ali tistega, mimo kogar samo hodim in mu sem ter tja zamrmram kratek pozdrav na cesti , prijazno povabim na skodelico čaja, mu mogoče odstopim svoje rokavice, povprašam po vsakodnevnem življenju, zdravju, počutju.......

nedelja, 28. november 2010

Napočil je adventni čas

O prvi adventni nedelji sem pisala lansko leto. Objava je bila obširna in nekako čutim, da letos nimam mnogo tega za dodati, da sem svoje skromno znanje izčrpala. Moja duša povsem neodvisno od mene in mojih želja stopa v ta čas adventa. Napolni me z mirom, pričakovanjem, moja hotenja postanejo manjša in nastopi nekakšen čas, ko postane pomembno mnogo drugih stvari, a katere med letom pozabim ali jih postavljam na stranski tir. To so stvari, ki se jim ne morem upirat. Pravzaprav pa se jim niti ne želim.

Praznovanje porajajočega se človeškega življenja  .... pa so poimenovali včerajšnjo molitveno uro, ki je potekala tudi po Sloveniji in je v meni to prebudilo občutenja zahvale, da sem, da so tu mnogi, ki jih imam rada in jim je bilo življenje milostno, da so sploh tu in milostno z menoj, da smem biti del njih in njihovih poti, oblikovanj, zorenj, spreminjanj....da se trudim smejati skupaj z njimi, se dotakniti solze, ki zdrsne po licu in dati vedeti, da je njihova bolečina tudi moja in jo bomo skupaj prebrodili. 
 
Tako se je začela včerajšnja molitev........
Evangelij: Lk 21,34-36 - "Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega" (Lk 21,36).

sobota, 27. november 2010

Nazaj k srebrno belim tonom

Vračam se nazaj. Ponavadi je tako, da se tja, kjer se počutimo dobro, nas obkroža pozitivna energija....radi vračamo. Če le zaradi takšnih in drugačnih razlogov zmoremo. In srebrno bela kombinacija letošnjega leta je prav gotovo en tak primerek, da se jaz rada vrnem nazaj. Preprosto mi je všeč, dobro se počutim ob pogledu nanjo.
V osnovi sem začela s šestimi, pa sem jih potem le razdelila na dva kupčka po tri.
Brez kakih drastičnih sprememb.
Le da sem na enih dodala zvezdo v špico, pri drugih pa desno smrečico še malo namazala z lepilom in bleščicami.

petek, 26. november 2010

En motiv, štiri voščilnice

Ko sem se pred kakšno uro in pol prebudila, sem kot majhen otrok tekla k vhodnim vratom in jih v pričakovanju odprla. Nič novega. Zazrla sem se v sivo dvorišče, nikjer puhastih belih snežink.
Za danes en motiv in štiri voščilnice.
Nič novega, posebnega, zgolj uporaba že pobarvanih motivov.

Tokrat na rjavih osnovah, ki vedno potrebujejo tudi svetlejši list v notranjosti.

četrtek, 25. november 2010

Ostanki dobivajo svoje mesto

Pri raznih razrezih za škatle, mape .... in podobno mi ostajajo ostanki papirjev. Pravzaprav fotokartonov. In ker je tega kar zajeten kupček(več kot 100 komadov), sem se odločila, da jih nekaj porabim za voščilnice.
Npr. kar za staro dobro servietno tehniko. Vedno sem ter tja najdem kakšen že polikan motiv, kajti da bi se sedaj spravila k likanju, bi zahtevalo od mene že človeka in pol in ne samo enega. Ne vem zakaj me to opravilo tako jezi. Mogoče zaradi folije, ki je tako neubogljiva, samosvoja...
Ker imam vedno občutek, da sta dve roki vedno premalo.....? Ne vem.
No, pa še kakšen drugačen motiv.
Ko pa zmanjka primernih motivov s servitkov, sem poizkusila še takole. Kako jim že pravijo....? "eno listna voščilnica"

torek, 23. november 2010

Snežinke in snežakci

Ko sem včeraj dopoldan dirkala po opravkih, sem prvič vonjala zimo, sneg, snežinke.....
Mogoče sem ravno zaradi tega spet vzela v roke Beccine snežačke in jih nekako skombinirala na voščilnice. 
 Tokrat sem  izbrala easel obliko. Mislim, da nas ni malo, ki nam je všeč njena razgibanost in povsem drugačen pristop pri izdelavi. Nekako sem tudi sama šele sedaj začutila utrip prihajočih praznikov. Mogoče tudi zato, ker me je pot zanesla v trgovino (z živili) in se tam že bohoti vse polno sladkih dobrot, raznih dekoracij.....
Ampak mene so premamili le čaji... dišeči, z vonjem po sadju, cimetu, klinčkih...... Danes, ko so jutranje meglice nizko nad cesto, travniki, polji in ko je gozd samo slutiti tam nekje v ozadju .... se prav priležejo vsi ti vonji.

ponedeljek, 22. november 2010

Darilca, darilca in smrečice

Včeraj sem se malo igrala z rezanjem in potem samo sestavljala skupaj.

white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena
white,red,zelena

Takšna objava kot danes pa je tudi igranje. Sem samo preizkušala nove opcije, ki jih ponuja photobucket.

sobota, 20. november 2010

Zaznamki za darila

Tudi vi radi opremite darila z imeni obdarovancev?

Pri nas jih. O tem sem pisala že v lanskem letu. Za otroke je čar praznika v majhnih darilcih in vsako posebaj zavito. Tako se pod smrečico kopičijo majhni kupčki.
In ti majhni paketki potrebujejo nekaj, kjer lahko napišemo komu je namenjeno.
Tudi napis Ne odpiraj pred 25.decembrom ali Ne odpiraj pred Božičem se mi zdi posrečen. Manjši otroci pri nas včasih noč preživijo kar pod smrečico in čakajo jutra, ko skupaj odpiramo darilca. V teh nočnih urah se krešejo ugibanja o vsebini paketkov, v srčkih divja nemir in pričakovanje.... nekako to noč zmaga čarovnija, prevlada topel objem, prijazna beseda.......

Seveda pa imajo nekateri zaznamki tudi drugačne napise.

petek, 19. november 2010

Danes sem dobre volje

Navkljub kislemu vremenu in padavinam izpod neba, da imam doma dva bolnika in še nekaj ur, da naredim darilo za popoldan...... sem dobre volje.
Ampak pred tem še eni dve slikci, ker sta mi preprosto všeč. Medvedi in snežaki na kupu in pa .....




...kupček malih medvedov, ki so se malce sramežljivo skrili za tele obešene lističe. Ampak ni panike :) Saj so po štirje na vsaki škatlici.
Pa še eni bolj "pritlehni" medvedi. Čeprav niti niso tako majhni, saj je njihova dimenzija 25x15x5 cm.
Samo še opomba: tokratne škatlice niso namenjene piškotom.

In tole je razlog za veselje. Kar nekaj .... ko pogledaš. Vse belo, nič zanimivega.  Ja, res je. Popolnoma belo, ozirama iz teksturnega belega fotokartona. Le še rdeča zaščita preko dvostranskega traku moti enobarvnost.
Teh prvih 15 map je včeraj končno po treh tednih usklajevanj (predvsem zaradi iskanja primernih kuvert in tako kar nekaj preračunavanj, poizkusnih rezov za te in one kuverte....) dobilo blagoslov za nadaljene delo in te na fotografiji so danes že na poti v Irak.

Kar kamen se mi je odvalil od srca. Na dolgih poteh bodo v sebi nosile sedem belih kuvert in sedem čudovitih pisanih otroških voščilnic, kjer barve kar kričijo. Ravno zaradi tega vsa ta belina.
Sedaj pa naprej v boj .... s kislim vremenom :) pa vendar toplim in prijetnim občutkom v srcu.

sreda, 17. november 2010

Rdeča, zlata, bela ali ko papirji govorijo sami

Rdeča, zlata in bela so dokaj pogosta barvna kombinacija .
Zakaj pa sem dodala tisti drugi del pri naslovu, pa pove fotografija. Na voščilnicah so minimalistični dodatki, saj čudovit transparentni papir(spet) govori sam za sebe.
Šest različnih postavitev, vsakič tudi delček tega papirja v notranjosti....
Vsem je skupen transparentni papir, ki se delno ponovi v notranjosti in pa pokončen format z zgornjim zgibom.
Brez pretiravanj, povsem preprosto...........

torek, 16. november 2010

Škatlice za piškote

Ja, naslov je čisto pravi, saj so prav vse tele škatlice namenjene točno za piškote.
Domači piškoti so vedno primerno darilo.
Nekdo me je vprašal: zakaj ne klasične škatlice. Pri teh potiskanih kartonih ne, saj se na drugi strani motivi obrnejo na glavo. Čisto preprosto.

ponedeljek, 15. november 2010

Voščilnice v modrem

Mislim, da ni potrebno vedno omenjati, da imam modro barvo rada. Preprosto me privlači. Pa čeprav ni ravno tista tradicionalna božična barva, vseeno zavzema kar nekaj prostora pri prazničnih izdelkih, saj modra barva nekako simbolizira tudi zimo.
Kot prvi so nastali trije snežački, ki jih je narisala Becca. Svojim risbam sicer dodaja črko B, pa se tule žal ne vidi, ker so snežaki izrezani in lepljeni na ozadje.
Uporabljala sem modro blazinico , ki mi jih je prijatelj lani naročil prek spleta po smešno nizki ceni 0,5€, vendar so žal imeli samo te modre. Saj veste .... čez 100 let vse pride prav.
Za nasledje pa sem motiv dobila iz bivšega COC-a ali sedanjega World of Crafters. V obeh primerih sem uporabila moder snežinkast transparentni papir, ki je v moji zalogi že sigurno kakšne tri leta.
25 dec sem natisnila in številki pobarvala. Seveda prav tako v modrem. Druge imajo dodan tudi mini zaznamek za darilo. Ravno tak trak transparentnega papirja je ostal na mizi. Ga zavreči, spraviti za naslednje tri leta......? Pa sem ga kar porabila in tako rešila dilemo.

sobota, 13. november 2010

Veliko darilo

Se moram malo predramit. Po kosilu je bilo tako prijetno toplo, pa še malo počitka pred tv  in me je kar zmanjkalo. Sem šla malo v deželo sanj, sedaj sem pa takšna, kot bi me nekdo prežvečil in izpljunil.
Kupček.
Tole sem si kar dolgo želela narediti in sedaj končno sem. Kako naj sploh to poimenujem ... ne vem ...sem nadela kar eno tako spekerdrano ime ztape.
Sama ideja se je porodila pred leti, ko mi je kronično primanjkovalo penastega debelejšega traku za sestavljanje. Ampak potem sem delo vedno prilagodila tako, da sem pač trak minimalno uporabljala. Sedaj sem se pa samo preprosto lotila.
Notranjost: levo sem naredila žep za denar, darilni bon, vrednostno kartico.... desno pa sem dodala natisnjeno misel.
Končni rezultat mi je všeč in prav gotovo bom tole še ponovila sem ter tja .... se bom pač prepustila idejam in upam, da ne bo na vrsti spet čez nekaj let. Mogoče pa že jutri.....
Voščilnica se popolnoma stisne skupaj, le v spodnjem napisu desno je nekaj penastega traku.