Napočil je adventni čas

O prvi adventni nedelji sem pisala lansko leto. Objava je bila obširna in nekako čutim, da letos nimam mnogo tega za dodati, da sem svoje skromno znanje izčrpala. Moja duša povsem neodvisno od mene in mojih želja stopa v ta čas adventa. Napolni me z mirom, pričakovanjem, moja hotenja postanejo manjša in nastopi nekakšen čas, ko postane pomembno mnogo drugih stvari, a katere med letom pozabim ali jih postavljam na stranski tir. To so stvari, ki se jim ne morem upirat. Pravzaprav pa se jim niti ne želim.

Praznovanje porajajočega se človeškega življenja  .... pa so poimenovali včerajšnjo molitveno uro, ki je potekala tudi po Sloveniji in je v meni to prebudilo občutenja zahvale, da sem, da so tu mnogi, ki jih imam rada in jim je bilo življenje milostno, da so sploh tu in milostno z menoj, da smem biti del njih in njihovih poti, oblikovanj, zorenj, spreminjanj....da se trudim smejati skupaj z njimi, se dotakniti solze, ki zdrsne po licu in dati vedeti, da je njihova bolečina tudi moja in jo bomo skupaj prebrodili. 

 

Tako se je začela včerajšnja molitev........
Evangelij: Lk 21,34-36 - "Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega" (Lk 21,36).