četrtek, 25. december 2008

Vesel božič vsem

Brez velikih besed........Le tople misli v meni in veliko pozitivnih čustev. Za vse nas: Vas in mene.....naj se nas dotakne košček preprostosti življenja.

Dnevi pred božičem so kar bežali. Skorajda z nadsvetlobno hitrostjo. Te dni nisem prav rada zahajala v delavnico, saj je bilo vse razmetano in vedno sem zgolj samo videla nekaj, kar bi bilo potrebo še narediti, pa ne morem, ni časa, ni........

Zato za danes samo nekaj naključnih sličic zavijanja daril. Vse množice niti nisem slikala , saj tega človek preprosto sploh ne zmore. V rjavem sem naredila vrečke s tagom in darilno škatlico v kombinaciji z naravno vrvico.
Modro srebrne kombinacije so bile rezervirane bolj za moške. Dodatki so narejeni iz darilnega papirja, lepljeni na malo trši barvni papir.

Še nekaj otroških izpeljank, ki skrivajo majhna presenečenja.
Imamo pač navado, da se darila zvijajo posamično, vsak kos darila za sebe, pa naj bo to zgolj samo majhna čokoladica.


Čas pred božičem je mineval tudi v peki piškotov. To je dogodek! Predvsem za otroke, toliko časa, dokler jim ne pade koncentracija in imajo vsega dovolj.

Kako lepe čokoladne roke!!!!

Tule so se dogajali razpokani piškoti.

Tudi testo so delali sami in šele zadnji trenutek mi je spomin naredil "Klik" in sem hitro letela gledat ali jajca romajo v maso ali z njimi mogoče žonglirajo, ker je bil pač med prisotnimi tudi en mladi žongler.
No, vse se je srečno izteklo.
In piškotov se je tudi kar nekaj napeklo.
Razpokanih, cimetovih zvezdic, pisanih sladkih smrečic, nabrizganih z vrečko in z okusom po marcipanu, orehovih rogljičev in seveda tistih, ki ne smejo manjkati.....linških.


Kar zajetna bera je bila in kuhinja v popolnem razsulu......skratka katastrofa.
Zvečer pa so učke uhajale pod smrečico....
In pod njo je bilo tudi tole lepo darilo za mene:

četrtek, 18. december 2008

Pod smrečico sodijo darila......(2)

Tole pa je ponovitev rdeče bele vaje, tako da naj mogoče ob tem zgolj samo spomnim, da je v albumu poslikano, kako naredimo centralno škatlico s pokrovom.

Ta danes sem izbrala drugačne barve. Prva je v rdeče zelenih tonih s prikupnimi malimi sličicami različnih božično novoletnih simbolov. Le te so darilni papir.
Ponovno je tu osrednja škatlica, velika okrogla je preoblečena škatla za čips, na desni strani pa voščilnica s shranjenimi vrečkami čaja v okrasnem žepku.
Kot dekoracijo sem uporabljala še pisalo v tubi za 3d učinek rdeče barve in pa rdeč satenast trak. Obe okrasni škatli imata dodan manjši tag za pisanje.
Naslednja kombinacija darilnega trisa pa je v bordo rjavih odtenkih.
Osnovni elementi so enaki kot pri zgornjem kompletu. Tudi tu sem uporabljala pisalo v tubi za 3d učinek, tokrat bele barve. Snežaki z jelenčki so darilni papir. Sprememba je tokrat na škatlici, kjer sem na pokrovu dodjala elemente kot pri 3d tehniki s pomočjo 3d traku.
Okrasni tag in del v notranjosti voščilnice so rezani s pomočjo šablone (valoviti del).

sreda, 17. december 2008

Mala siva miška

Danes sem malo gledala statistiko in kar ne morem verjeti, da je tole že moje 101 blog sporočilo. Seveda skupaj iz vseh treh mojih blogov.
Že v samem začetku sem nekako namenoma štartala s tremi blogi, v katerih sem okvirno poizkušala ločiti tri glavne tematike, ki se pri meni največ "dogajajo". Sanje o internetni božični delavnici (dotični blog) so stare že nekaj let, vendar pa mi nikoli ni uspelo priti tako daleč, kot sedaj. Svet otrok je pač nekako logični sektor, saj imam sama otroke, pa tudi drugih je naša hiša vedno polna. Tako se vedno kaj dogaja. Centralni blog naj bi bil pravzaprav Želim, voščim, pošiljam...., vendar pa je zaenkrat zaradi predprazničnega časa veliko bolj aktualna Božična delavnica. Trenutno sem uspela zgolj na tem centralnem blogu dodati linke do naših spletnih ustvarjalnih blogov. Res se na tem področju še zelo lovim in v tem predprazničnem obdobju tudi ni pravega časa za urejanje nekakšne "blogovske administracije".

Tokrat darila (zgolj na voščilnici) prihajajo skupaj z malo sivo miško.
Dve voščilnici, pri obeh bela osnova, formata pa enkrat ležeči in drugič pokončni. Motiv daril in sive miške sem dodatno lepila na trši papir in obrezovala ob linijah. Na podlago je vse skupaj dodano s 3d trakovi.

Barvanje vsega skupaj je spet mešano (od pastelnih barvic, do kred in metalnih tekočih barv v tubi). Pri modri sem dodajala še bleščice preko modrega darila.

Snežinkasto ozadje je darilni papir, med oba srebrno siva okrasna trakova pa spet dodano nekaj bleščic. Ptiček bela nalepka, na zeleno ozadje pa dodane s pisalom za 3d učinek bele snežinke. Drevesa so izsekani delci s pomočjo štance.

Sedaj se bo izdelava božično novoletnih voščilnic počasi zaključevala. Sem ter tja bo verjetno še kakšna nastala, saj ko se prebudi ideja (ki prav nič ne sprašuje kateri letni čas je), je treba le to idejo spremeniti v izdelek. Tako mi še do danes prav zaradi tega ni uspelo skupaj spravit božičnih daril, ker me vedno nekaj zmoti.

ponedeljek, 15. december 2008

Smrečici in torta

Ne vem, ali se to dogaja zgolj meni, ampak v tem norem decembru je tako zelo malo časa za voščilnice. Ravno se pošteno lotim dela, ko me že nekaj zmoti in moram dati vse iz rok. Se počutim kar malo izgubljeno.

Tri pa mi je le uspelo spraviti skupaj preko vikenda. Prvi dve imata s 3d trakom dodano smrečico. Te smrečice so lepljene na trši papir (gre za malo debelejši darilni papir) in potem obrezane po linijah.
Smrečice, darila dveh vrst, zvončke, liste(vse iz istega darilnega papirja)...sem lepila in izrezovala že veliko preje in si jih nekako naredila na zalogo. Sprva sem jih nameravala uporabiti pri izdelavi tistih dveh adventnih koledarjev, pa je bila potem nepričakovana sprememba plana.

Na obeh je osnova bela, tiskana ozadja so moje delo, razen tistega z rdečimi krogi in črnimi vzdolžnimi črtami. Je bil pač nek konček, ki že dolgo leži v moji škatli raznih ostankov. Dodajala sem še zelen in rdeč enobarvni papir.
Na obeh je prav tako uporabljeno pisalo v tubi za 3d učinek. Pri prvi zgolj kot okras, pri drugi naj bi šlo za posnemanje snežink. Elementi so dodajani s pomočjo 3d traku, obe pa imata dodan tudi okrasni trak.
Tiste rahlo svetleče rdeče pike pa so pravzaprav ostanki(odpadni material), izsekani plastični delci, ki mi jih je prijazno podarila ena netlogovka. Lepljenje le teh zahteva sekundno lepilo.
Zadnja pa je v modro belih tonih. Tudi tokrat so ozadja in trak okrasne bordure moje delo. Spodnje belo ozadje sem ročno natrgala in ga dodala preko zgornjega modrega.

Sam motiv torte je barvan z različnimi barvami: od pastelnih barvic, do metalnih tekočih, svetlečih voščenk..za piko na "I" pa sem dodala še belo napihljivo barvo, ki se toplotno segreva za končni videz. Na podlago je torta dodana s 3d trakovi. Borduri in bela ptica(nalepka) so lepljeni na modro zvezdasto folijo in potem obrezani v tankih linijah. Tudi bela snežinka v krogu je nalepka. Napis nalepka dodana na zvezdasto modro folijo in bel trši papir ter na podlago lepljeno s pomočjo 3d traku.

sobota, 13. december 2008

Pod smrečico sodijo darila....

Okrašeni smrečici se spodobi, da pod svoje veje začne dobivati darila, ki bodo tam počakale do obdarovanja. Včasih pa moramo silom prilik darilo dati iz rok že popreje. In tako je tudi s temle današnjim predstavljenim darilom.
Gre za komplet v rdeče belih tonih. Izbrala sem papir posut z bleščicami. Štiridelni komplet vsebuje majhni čajno lučko s petimi svečkami v škatli brez pokrova, večjo okroglo škatlo za kozmetiko (prazna in predelana škatla čipsa), škatlico šatuljo, ki je napolnjena s sladkimi zalogaji in pa voščilnico, ki v sebi nosi čajno sporočilo.
Prikupen belo rdeč komplet je namenjen neki študentki teologije, dobri in dolgoletni prijateljici moje hčere. Vsi deli so izdelani tako, da jih lahko tudi po končanih praznikih lahko uporablja za hrambo kakšnih drugih predmetov, drobnarij.

Več slik (tudi sliko z napolnjeno šatuljo) okoli darila in pa seveda preproste fotografije kako izdelamo šatuljo lahko najdete v albumu Darilna škatlica z dodatki.

Odevanje v praznično podobo


Dobro jutro na tole Lucijino.
Za vse tiste, ki ste mogoče pozabili, pa bi to vendarle radi naredili....danes je čas za sejanje božičnega žita. To je krščanska mučenica, ki jo predstavljajo s parom oči na krožniku, saj naj bi ji po legendo med mučenjem iztaknili oči. Po vsej Sloveniji je znana vera, da povedo dvanajsteri dnevi od sv. Lucije do božiča vreme dvanajstih mesecev prihodnjega leta. Vreme prvega dne naznanja vreme v januarju in tako naprej.

Pa dovolj za uvod.
Pri nas smo se začeli praznično odevati. Kot vsako leto, tudi letos to počnejo otroci. Takoj ko se pojavi advent, jih zajame ta praznični val in včasih se je prav težko upirati, da ne bi s pripravami začeli že mnogo preje. A meni osebno na tak "zgodnji način" praznovanje Božiča nekako izgubi svoj čar. Tako se upiram, dokler le gre. In šlo je do tega četrtka, ko so se spravili na dnevno sobo. Letošnje leto je bil njihov izbor podoben predlanskemu....se pravi velike zlate krogle izpod stropa. Malce so jih razredčili v številu in namesto le teh dodali snežinke...bele in zlate, ki so jih veselo rezali ob večerih.

In ob večerih, ob rahlo priprti svetlobi se po prostoru sprehajajo razne sence, ob toploti ogrevanja ali pa samo ljudi, ki so v prostoru, pa se snežinke vrtinčijo sem ter tja, kot bi plesale tisti svoj pravi ples na nebu.
Zlato rdeča kombinacija je zahtevala tudi nekaj dodatnega dela za druge dekoracije. In tako sem se jaz med tem časom lotila vlivanja ceramofixa in izdelovanja novih okraskov. Kar malo zapletov je bilo. Bor mašina je izginila neznano kam in ko sem jo končno našla, sem besnela kot ris, ker je nekdo polomil vse moje svedre.
Pri barvanju so k sreči pomagali otroci. Barvali pa smo kar z hitro sušečimi barvami Decorfin, kupljenimi v Artu v Kranju.
Kasneje so se seveda obeski znašli na smrečici. So malce težki, a ker imamo veliko in masivno smrečico, je kar šlo.
Tudi smrečica je delo otrok. Pa spet ena mala sprememba: letos so se odločili za dodajanje "lask" v rdeči barvi in še sedaj se ne morem odločit ali mi je to všeč ali ne.

petek, 12. december 2008

Pofočkana......

Pa je tole "fočkanje" doletelo tudi mene. Priletelo je s Tiarinega bloga in me prej kot da ne presenetilo, saj slovenske bloge šele počasi odkrivam in sem tu zelo nova in nepoučena. Pa tudi ni tako zelo lahko tole pisati. Spomin na fočkanje pri otroških skrivalnicah kar naenkrat ni več zgolj nedolžno igriv in razgrajaško razposajen dogodek, ampak nekaj več.

  1. Najbolje se počutim v družbi otrok. Mogoče zato, ker pravzaprav sploh še nisem odrasla. V svetu odraslih pa se žal vse prevečkrat izgubim.
  2. V povezavi na prvo točko sem tudi težko prilagodljivo bitje, ki se ne mara podrejati raznim normam in pravilom in vdano hodim svojo pot.
  3. Moja prva ljubezen je bila papir, šele na drug mestu nek sošolec v drugem razredu osnovne šole.
  4. Dolga leta je bila moja "terapija" pisanje, potem pa ti velika družina ukrade del tebe samega in sem se malo izgubila v tej smeri.
  5. Rada imam nove ustvarjalne izzive, ki mi veliko noči ne dajo spati, ker je treba idejo preprosto udejaniti.
  6. Rada kuham, ne zgolj za želodec, tudi za oko in še raje seveda jem.
  7. In rada "čutim" ljudi na čisto meni svojstven način.

Hmmm...nekaj sem pa spravila skupaj.
Koga pofočkati naprej?.....Pojma nimam....vse je že pofočkano.

Ps.:K. in Moni...vajin bonbonček je šel včeraj na pošto, Suzy pa moram še "ujeti", vsaj kar se naslova tiče.

četrtek, 11. december 2008

Še tretji žreb je pod streho

Dober dan v današnji deževno turoben dan. In seveda še žreb.

Tokrat je iz zloženega papirčka pokukalo ime Suzy. Je ravno zaradi imena bilo zelo napeto pri nas, kajti oba sta navijala ravno za to ime, ker sta se prej učila eno angleško pesmico in sta čisto "noter padla". V angleščino mislim. Najmlajši namreč ne gre najbolje ta tuj jezik (sploh nima interesa in pravi, da ga ne potrebuje), pa ji sine potem pomaga, dokler ne dobi živčnega zloma ob njeni nemogoči izgovorjavi. Ko se je pokazalo ime, je bilo kot na nogometnem stadionu ali vsaj kot bi potegnila ven ime nekoga, ki ga poznata.

Lep dan vsem skupaj in hvala za sodelovanje....do naslednjič. Nekega lepega dne bom tudi jaz kje zadela kak bonbonček.

torek, 9. december 2008

Drugi žreb in še dva planerja

Sedaj lahko dodam še dve fotografiji planerja. Ker sta bilo namenjena za darilo, ju prej nisem smela pokazati. Obe obdarovanki sta bili zelo veseli in planer hodi z njima naokoli v torbici. Je pač december tak čas. Mene pa predvsem veseli, da jima je bil strašno všeč.

Mogoče samo še ponovim, da je v albumu fotografiran postopek izdelave in dodano nekaj spremnega besedila, kako ta Decemberski planer naredimo.

Žreb za srednji bonbonček sem tokrat morala opraviti sama. Sem pozabila zaradi obiskov in potem sta mala parklja že spala. Imena sem napisala na lističe in zložila skupaj ter vrgla v stekleno kroglo. Ven pa sem potegnila ime Moni.

nedelja, 7. december 2008

Srebrno bela pokrajina in prvi žreb za bonbonček

Kadar sem žalostna, ali moram malček pomiriti živčke.....takrat se spravim v delavnico in poizkušam sestaviti skupaj kakšno malenkost. To je kot nekakšna terapija, ki ne potrebuje posebnih receptov, zdravil.....


Osnovo (zimsko pokrajino) sem naredila že nekaj časa nazaj. To je papirnati servetek, ki sem ga kupila v trgovini, kateri se ne morem spomniti imena. Pravzaprav trgovina, ki je nekako namenjena drobni dekoraciji doma in je v njej, vsaj kar se cen tiče, vse strašno "zasoljeno". Sama sem še malo omahovala, ampak je hčera navijala in tako so odšli z menoj domov skupaj z še enim zlatim papirjem. Servetek sem poimenovala kar zimska pokrajina, na njem pa je več različnih motivov, od jelenčka, božička na saneh in podobno.

Polovico motivov sem pustila površinsko neobdelanih, drugo polovico pa sem premazala z lepilom in na hitro posula z bleščicami.

Potem pa je sem se lotila obrezovanja, lepljenja na različne podlage, ki sem jih obrezovala v tankih linijah. Večina sta podlagi dve, ali pa ponekod tri.
Uporabljala sem belo, črno, srebrno in bordo rdečo barvo.
Štiri voščilnice so klasične velikosti(vse štiri imajo na sprednji strani srebrno ozadje iz tistega papirja, ki je tudi v mojem prvem bonbončku), štiri pa velikosti kuverte amerikanke. Pri teh sem velik del ozadja puščala bel, dve pa imata dodani tudi vzorčast papir, ozadje (moje izdelave).

Pri tej seriji sem se ponovno lotila tistega, kar me vedno tako zelo potegne: enak motiv vkomponirati na voščilnice na različne načine. Vsi osrednji motivi narejeni s servetno tehniko so na takšno ali drugačno podlago dodani s pomočjo 3d traku. Uporabljala pa sem še različne dodatke: trakove, zvezdice, čipko, izsekane smrečice in snežinke, srebrno dekorativno lepilo, napis kot nalepka in bordo smrečica iz klobučevine.

Mogoče samo ena zanimivost:
belo čipko sem na ozadje dodala s pomočjo dvostranskega lepilnega traku. V luknjah čipke je tako še vedno ostala lepljivost traku in te dele sem posula z bleščicami, tako bolj na hitro in na rahlo, ravno toliko , da se malo svetlika.

Posamezne voščilnice:
1. amerikanka, dodana samo srebrna vrvica naokoli osnovnega motiva, ozadje belo;
2. amerikanka, motiv dodan rahlo diagonalno, za ozadje malo srebrno bordo papirnega traku, dekoracija bordo smrečica;
1. klasična, srebrno ozadje, srebrna vrvica enojno okoli motiva, na vrvici dve snežinki iz srebrnega papirja, bela čipka in v njej bleščice;
2. klasična, srebrno ozadje, diagonalno zelen trak okoli osrednjega motiva, spodaj bordo zelen papirni trak z nalepljenimi izsekanimi smrečicami;
3. klasična, srebrno ozadje, tanka srebrna vrvica naokoli osrednjega motiva v spodnjem robu, bela spodnja bordura z napisom in smrečicami, na ozadje še lepljene bele papirnate snežinke;
4. klasična, osrednji motiv lepljen na širšo belo podloga, ki sem jo v spodnjem delu okrasno izrezala, rob namazala z dekorativnim srebrnim lepilom in s sekundnim lepilom dodala še zvezdice v rdeči in srebrni barvi, v spodnjem delu nalepljen okrasen bordo trak;
3, amerikanka, tiskano rdeče črno ozadje, okoli osrednjega motiva v X dvakrat dodan bordo saten trak, v spodnjem delu tanka papirna bordura -rdeče črna z narisanimi belimo krogi;
4. amerikanka, tiskano rdeče črno ozadje, diagonalna postavitev osrednjega motiva, v dveh nasprotnih vogalih še dodan okrasni vogal, desno spodaj trije okrasni rdeči kamenčki;

Sedaj pa še k BONBONČKU.
Včeraj zvečer je moj sine izvedel prvi žreb, ki pa sploh ni bil pravi žreb. V žrebu je pravzaprav bila (zaradi napisanih pravil) samo K. Tako gre najmanjši bonbonček njej. In K. če se strinjaš, počakava še do jutrišnjega večernega žreba (če ne celo sredinega, če ne bo drugih prijav) in ti pošljem vse skupaj. Obe anonimni pa se mi lahko javita in rade volje vama pošljem kakšen material za izdelavo voščilnic (kar bi pač lahko stlačila v recimo kuverto velikosti A5).

Lepo nedeljo vsem skupaj. Moja bo danes za spremembo malo športno obarvana, saj grem navijat za nečaka na neko tekmovanje.

sobota, 6. december 2008

Dobri mož na delu




Če sem v prejšnjem blogu pisala o Miklavžu, ga tudi v tem blogu ne smem izpustiti. Danes je njegovo godovanje.

Včeraj je namreč obiskal mene in takšnega presenečenja resnično nisem pričakovala, niti v sanjah.

Za ovojnim papirjem paketa(mimogrede ...že ta je bil tako lep, da je kar sijal v vsej svoji škrlatno rdeči barvi), ki je prišel kar po pošti, se je skrivala čudovita škatla. Takole je obležala na mizi, saj mi ni bilo popolnoma nič jasno in prepričana sem bila, da je: ali pomota, ali pa neslana šala.

Nestrpnost, radovednost, otroško pričakovanje, iskanje odgovorov na postavljena vprašanja......
...je zahtevalo, da tole lepotico razdrem.

Previdno sem se lotila čudovitih papirjev, da jih ne bi uničila, saj bi bil to greh.

In pod prvo lepotico se je prikazala nova lepotica.
Nobenega odgovora, nobene pametne razlage...samo še nova vprašanja.

V človeški naravi je iskanje odgovorov, raziskovanje......
Treba je dvigniti pokrov in pokukati v notranjost tele modre lepotice.
Modro in belo in modro in belo in nekje v nekem spodnjem delu se je svetlikala zlata barva. Izjema, odstopanje od vzorca? Tule mora biti pojasnilo skrivnosti!
In res je bila.
Samo sesedla sem se in obsedela.....ne tako kot v kakšnih filmih...s pokalom v roki(kajti bil je to pokal in napis na njem je izdajal od kod vse tole prihaja, v kateri kuhinji se je skuhala tale dobrota). Ne! mirno sem ga odložila na mizo in obsedela daleč proč, z nekakšne varne razdalje. Čutila sem, da je vse to preveč za mene in šele mnoge kasneje sem dojela, da se pravzaprav nikoli v življenju nisem naučila sprejemati. Dati je tako zelo lahko, sprejeti pa veliko težje.

Miklavževo presenečenje je prišlo s foruma, kjer je moj največji prispevek zgolj samo to, da sem si vzela nekaj časa, da sem ga postavila in mu dala začetne vzgonske moči za njegovo rojstvo. In potem je zaživel z vsemi tistimi krasnimi ljudmi, ki so se na njem pojavili in ga oblikovali. Kot takšen deluje sedaj že dve leti in pol. HVALA!

Vseh presenečenj, predvsem pa moje velike zahvale se ne da pokazati, niti popisati. In čeprav je forum o katerem govorim, forum, ki je pravzaprav namenjen prehranjevanju in vsem kar je s tem povezano, naj vam prišepnem, da se je v škatli med vsemi drugimi presenečenji skrival tudi bon v vrednosti 200€ za prečudovito trgovino, o zapravljanju v kateri pač sanjamo takšni ali drugačni ustvarjalci. Hoby&Art Kranj. David....prihajam.

Pred temle šokom sem uspela spraviti skupaj še eno voščilnico.

Bela osnova, velikosti amerikanka,

Preko spodnjega dela sem dodala temno zelen papir. Tako belo osnovo(samo v zgornjem delu) kot zelen papir sem poštempljala z motivom snežinke in posula z belim embosing prahom ter segrela.
Na zelen papir je dodan še okrasni trak delan v večih plasteh in pritrjen s pomočjo 3d blazinic. Osrednji motiv je tokrat smrečica, ki je pravzaprav dvostranska nalepka (pole le teh kupljene v zgoraj omenjeni trgovini). Moje delo je bilo zgolj, da sem jo posula z zelenimi bleščicami, obe snežinki pa z belimi. Srebrno zeleni okrasni deli so rezani ročno, za kar si naredim kartonsko šablono in obrezujem.Malo prickinga in povezovanje nastalih luknjic z gel pisali v pripadajočih barvah. Vsi deli so skupaj sestavljeni s pomočjo 3d trakov.
Na koncu sem samo še dodala napis.

In lep vikend vsem, ki tule tako ali drugače berete. Moram priznati, da sme malce presenčena, da je tako malo odziva na moj bonbonček, a očitno je resnično premajhen in premalo privlačen. Vendar pa to ne pokvarilo moje dobro volje. Sedaj grem v trgovino po Miklavževo darilo za našega mačka. Tudi on je bil priden.

In prilagam samo še delni zapis mojega pisanja, ki sem ga pustila na našem forumu:
Težki znajo biti tile decembrski časi....res je.
Pričakovanja otrok in velike stiske staršev. Ko moraš razočarati svojega otroka, je to nekaj zelo hudega, pa čeprav so njegova pričakovanja nerealna ali močno prevelika. Zmeda, ki jo povzroča toliko "dobrih" decembrskih mož, ne bo nikoli izginila. Tu je in vsako leto znova se moramo z njo tako ali drugače soočati, spoprijeti in jo preživeti. Veliko staršev nujno potrebne nakupe praktično "prišpara" za ta decembrski čas. Vsakdo se pač znajde po svoje in po svojih možnostih. Tako je prav, pa naj bo na koncu kakorkoli pač že je.....samo da nekaj je. Iskrice v otroških očeh morajo živeti!

Saj veste, da nisem ravno krščanstvu zapriseženo bitje, pa vendar bi rada z vami delila en lep zapis:
Da bi božič zares čudežno deloval, potrebujemo otroško srce in otroške oči. Jezus je rekel, če ne postanemo kakor otroci, ne pridemo v božje kraljestvo. Božič je za otroke vseh starosti.

Samo otrok lahko gleda v svetlo zvezdo repatico, ne da bi pomežiknil, le otrok lahko sliši mrzle besede »ni prostora« znova in znova, ne da bi obupal ali se jezil. Le otrok lahko vstopi v hlevček, ne da bi se zgražal. Le otrok lahko sliši angele in teče v Betlehem, da bi počastil Boga. Gospod, pomagaj mi biti otrok ta božič.


Tole je pravzaprav tudi pisanje naše Irene danes, ko je napisala:"Starejši sine me je ponoči poklical ( sem bila še pokonci) na mobitel in me vprašal, če vem, koliko je star. Odgovorila sem mu, da imam tudi jaz 49 let in me Miklavž ne spusti, kadar sem pridna."

Irena je ena tistih, ki zna biti otrok in prebuditi svojo otroško dušo in verjeti, tako kto znajo samo otroci. Kot Magda in vse ostale mame, ki svojo otroško dušo in moč vere živimo skozi svoje otroke. Nam je lažje, nam je dano nekaj, kar morajo drugi drugače začutiti, vsi tisti brez otrok. In tudi ti zmorejo......postati v tem času otroci, z neomajno vero v srcu, upanjem, pričakovanjem........., kajti njihova srca so velika in znajo brezmejno ljubiti nekoga, pa čeprav ni njihove lastne krvi. In vrjamem, da če znamo in zmoremo in hočemo v tem času prebujati in oživljati Božični duh....potem zmoremo še veliko več! Nekoč morajo priti časi, ko temu ne bo namenjen samo čarobni december.

sreda, 3. december 2008

V pričakovanju Miklavža s severnimi medvedi

Sveti Miklavž (tudi sveti Nikolaj) je krščanski svetnik. Slovenci ga imenujemo Nikolaj takrat, kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetku decembra. Njegov god je 6.decembra.

Nič neprijaznega, mrkega, togega, tujega ni na njem. Ljubezen do bližnjega in bratovska pomoč, lastnosti, ki ju kaj radi občutimo kot nadležno dolžnost, sta pri svetemu Miklavžu nekaj tako samo po sebi razumljivega, da ganeta še tako trdo srce in ga pridobita za dobro. Svetnik je škof, ki se mu ne zapirajo nobena vrata.

Svetega Nikolaja upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami ali jabolki na knjigi,
včasih tudi s tremi hlebčki ali tremi kamni, s tremi dečki, ki stopajo iz čolna (ker naj bi po neki legendi rešil tri umorjene dečke, šolarje); s sidrom in ladjo (ker je rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče).

Sveti Miklavž je oblečen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo obleko (albo) obleče mašni ali večernični plašč (pluvial). Na glavi nosi mitro; to pokrivalo je za Miklavža pač najznačilnejši del tako v odevalnem kot simbolnem pomenu. V roki drži škofovsko palico, ki je zgoraj zavita, okrašena, v drugi roki pa ima, a ne vedno, knjigo. V njej piše z zlatimi črkami, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi. Po izročilu mora imeti dolgo belo brado. Roke pa mu navadno tiče v belih rokavicah.

Zaradi legende o dobrodelnosti, je postal obdarovalec pridnih otrok, bodisi da prinese darove skrivaj ponoči ali ob osebnem obisku. Toda v Miklavževem spremstvu, kadar nastopa v vidni podobi, so tudi parkeljni, za današnje pojmovanje hudiči, prvotno pa predstavniki vračajočih se duhov prednikov.

Sveti Miklavž prinaša skromna darila. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine, suho sadje, sladkarije,... Poredne pa na žalost čaka le šiba.

In končni mi je uspelo skupaj sestavit tudi tri nove voščilnice.

Moram priznati, da kadar ni časa za takšna ustvarjanja, vse to kar pogrešam. Težko se osredotočim na tisto, kar je potrebno narediti, saj mi misli kar naprej uhajajo k idejam, ki bi jih rada izpeljala.


Tokrat sem uporabila srebrno, sive in zelene tone. Od drugih barv je dodajano samo še kanček črne, ki se pojavlja kot zelo tanka obroba.
Vse tri voščilnice so velikosti kuverte amerikanke in osnova je bel, rahlo teksturni papir.
Osnovni motiv je severni medved in sprva sem ga sicer mislila kombinirati z enim od vzorčastih ozadij, ki mi jih kljub vsej njihovi lepoti še sedaj ni uspelo načeti. Pa mi nekako ni delovalo dobro. In tako sem se odločila za enobarvne kombinacije.
Poleg omenjenih papirjev sem uporabljala še siv okrasen trak, zelen trak iz organze in srebrno vrvico. Dodajala sem tudi okrasne nalepke in pa napise kot nalepke. Zeleni smrečici sta izrezani kar prostoročno, brez uporabljanja šablone in imata dodane srebrne pike z gel pisalom. Pri obeh vzdolžnih voščilnicah so elementi dodajani s 3d trakom na srebrno ozadje,, ki je lepljeno na osnovo.
Za ozadje tokrat lahko vidite, kako v moji delavnici trenutno ni nobenega prostora in povsod leži papir, ki ga sortiram po kupih in potem vozim v šolo za ustvarjanja. Ena pošiljka je odšla že včeraj, drugo upam da uspem razvozit danes, da se bo malo lažje dihalo.

torek, 2. december 2008

Bonbonček-blog candy...moj prvi in kar tri malenkosti

Pa je očitno nastopil čas tudi za moj prvi bonbonček.
Nekako je povezan z v tem tednu preseženim obiskom preko 5.000, kjer se tudi na tem mestu vsem zahvaljujem za obisk in upam, da so vam moji blogi všeč in da sem se vsaj malenkost naučila predstaviti tisto, kar pač želim.
Povezan je tudi z mojimi tremi blogi in zaradi tega trije majhni bonbončki.
In navsezadnje je tu tudi prihajajoči Miklavž.

Torej: trije razlogi, trije blogi, trije majhni bonbončki.

Vse kar morate storiti je, da tu pustite svoj komentar in na svojem blogu dodate link do mojega bonbončka. Tudi kdor nima bloga lahko sodeluje tako, da pač nekje pusti sled do te objave.

Žrebala bom 3x (to nalogo bosta prevzela moja najmlajše dva) in sicer:
  • 6.decembra za najmanjši bonbonček
  • 8.decembra za srednji bonbonček
  • 10. decembra za največji bonbonček

Po vsakem od prvih dveh žrebanj se lahko prijavite znova (ne glede na to, ali ste bili izžrebani ali ne). Bo vaše ime pač lahko v bobnu za žreb tudi 3x.
Vsak komplet vsebuje po 5 različnih papirnatih servietkov (skupno vsem trem)
Najmanjši ima dodane srebrne in črne svetleče papirje ter tri bele teksturne kroge.
Drugi komplet ima dodane večje papirje (srebrne, črne svetleče, bele, natur karton in zelen )
Tretji komplet ima še večje papirje(že prej omenjene) in dodane nove....sive in nežno zelene rahlo teksturne, živ rdeče in zelen po 2x(rahlo plastificiran), poleg belih še rdeče in svetlo modre kroge okrasno izrezani, zlate centimetrske trakove dveh dolžin in pa vrečko s plastičnimi krogci različnih barv in velikosti.

To je torej zaenkrat vse z moje strani.

Mogoče naj vas samo še spomnim na blog candy Katarine..... Advent.

ponedeljek, 1. december 2008

Čudoviti adventni čas

Kljub vsej dirki zadnjega tedne, sem si vzela čas, da sva s hčero obiskali razstavo na temo Božiča, adventnega časa. Sicer sem bila malo razočarana, saj sem nekako pričakovala več. Pa ne v kvaliteti, kot to, da bo razstavljenih izdelkov več. Mogoče pa so me v preteklosti malo razvadili, ko so mi ponujali več ali pa tudi to, da sedaj, ko sama več ne sodelujem pri pripravi teh razstav, gledam malo drugače. Tudi nad ceno adventnih venčkov sem bila malček presenečena(čeprav ga sama nisem imela namen kupiti). Praktično ga izpod 10€ nisi mogel dobiti.
A ob tem sem se zavedla, da sem ta "hišni okras" nekako izpustila, ušel mi je iz misli.

Drugače pa si te razstave vedno z veseljem ogledam. Toliko raznolikih idej in pestra mešanica, kjer predstavljajo tudi nekaj prehrambenih običajev, postavitev miz, sladkih dobrot.....

Zgornja postavitev štirih sveč je vsekakor moja letošnja zmagovalna. Sicer je bilo kar nekaj čudovitih, bolj modernih postavitev, ki so pobrale tudi nagrade na tekmovanjih, a tale je moja zmagovalka.

Pritegnila me je tale torta, zelo svetla in z belimi dodatki. Preprosto čudovita. Za piko na "I" pa kanček zelene, rdeče in modre barve.

Čarobna hišica......in....zanimivi adventni koledarji.
Prikupne so bile tudi postavitve na mizah, kjer so predstavljali dobrote, ki so bile značilne za ta čas.


In seveda ne smem pozabiti prikupnih izdelkov, ki jih razstavljajo razne osnovne šole in vrtci. Vedno so polni novih idej.
Več fotografij pa lahko najdete v albumu.