Ne prekladam vedno samo papir

Včasih počnem tudi kaj drugega. K sreči se ponavadi še pravočasno spomnim, da nastanejo kakšni ulitki, ki se imajo čas posušiti in jim ima tudi seveda kdo čas pobarvati. Čeprav samo vlivanje ni zapleten postopek, pa je zamudno, saj traja kar nekaj časa, potrebuješ prostor itd.
Tile so prvi, ki so nastali...

In če so bili lani v delu malo večji in težji obeski, so letos prišli na vrsto manjši, lažji. Vsaka stvar ima svojo prednost in slabost. Pri prvih smo porabili veliko več materiala, pri teh drugih je barvanje bolj težko zaradi majhnih in nepravilnih oblik.
Naredilo se je tudi kar nekaj lanskih oblik, saj so bili ljudje nad njihovo posebnostjo navdušeni in jih bo tako letos šlo nekaj za darilca. Le še "glavnega malarja" moramo najti. Tudi tisti niso prav lahki za barvanje.

Pravzaprav bo tudi nekaj teh vlitkov  šlo za darilca. Odločila sem se namreč, da bom kombinirala različne vlitke, ki bodo barvani tako, da se bodo medsebojno skladali. Tile so pobarvani z belo, ki sem jo "umazala" z dodajanjem zlate barve. In potem še z zlato risanje po tej osnovi.

Različni vlitki tako dopuščajo kar nekaj različnih kombiniranj.

Svečnika lunice in zvezde........

Z zgornjimi malimi obeski, kjer je barvno skladanje.

Ali pa lanska oblika večje lunice in zvezde, kjer poleg barve pride do izraza še oblika.

Vse je še v "božji rokah", bi rekla moja stara mama. In zakaj sem se ob teh vlitkih spomnila ravno nje? Še kot osnovnošolka sem naredila prvi gibs vlitek. Kot nekakšna majhna slika je bila, z motivom bambija. In mama ga je hranila v stekleni vitrini vse do svoje smrti.

Ps: moram v lov za čajnimi svečkami zlate barve. Mogoče jih pa kje staknem.