Dan za malenkosti

Pa naj začnem objavo z dvema ponesrečeno posrečenima fotografijami. Fotografiji sta res zanič, ampak bolj ko sem ju gledala, bolj sta mi bili simpatični.

Poglejte ta resično rdeč nosek.....kot bi v njem gorela lučka.

In  belino pri Božičku, ki tako zelo spominja na pravi sneg.

Sicer se je dan začel z ulivanjem vlitkov z jesenskimi motivi, pa še en plato novoletnih obeskov za na smrečico, ko je ravno ostalo nekaj pripravljene mase.  Potem pa obiski in neko iskanje ideje, ki je pripeljalo do tega, da sem morala privleči v kuhinjo fimo maso (jap, to je stvar, ki jo ponavadi počnemo v kuhinji). Obiski so odšli, fimo pa je žalostno obležal na mizi. In ko je bil že tu..........Še kosilo smo spravili "pod streho", potem pa se je začelo gnetenje in prekladanje, gladenje.....Med tem, ko sta najmlajše dva ustvarjala rahlo čarovniške podobe in me kar naprej spraševala ali je predebelo ali pretanko, sem se spomnila mojih rožnih obeskov, ki so nastajali že ho la la nazaj. Mogoče se jih še kdo spomni. Tu so bile Morske alge, nič koliko rdeče črnih, živahne z rumeno in rjavo, pa seveda tudi zlate. Pa sem se samo prilagodila času in s prsti malo poiskušala ujeti obliko božične zvezde. Le rdeči del s svojo značilno sredino...naravnost iz pečice.

Seveda ni ostalo pri teh dveh cvetovih, saj sta najmlajše dva še kar packala in packala.

Pa so nastali še jelenji obeski. To so tisti, s tistim bleščavim nosom. In eden izmed snežakov (jih je bilo težko fotografirati včeraj, zato samo eden in to moj, ker drugi so pa od hčere).

Ima kar rjav nos, saj se mi ni dalo mešat oranžne za tako minimalističen dodatek.

In na koncu še mici mini božički.

Smo se jim nasmejali do solz, lovili njihove majhne noske in nestrpni pričakovali, kakšni bodo prišli iz pečice.