Pofočkana......

Pa je tole "fočkanje" doletelo tudi mene. Priletelo je s Tiarinega bloga in me prej kot da ne presenetilo, saj slovenske bloge šele počasi odkrivam in sem tu zelo nova in nepoučena. Pa tudi ni tako zelo lahko tole pisati. Spomin na fočkanje pri otroških skrivalnicah kar naenkrat ni več zgolj nedolžno igriv in razgrajaško razposajen dogodek, ampak nekaj več.

1. Najbolje se počutim v družbi otrok. Mogoče zato, ker pravzaprav sploh še nisem odrasla. V svetu odraslih pa se žal vse prevečkrat izgubim.
2. V povezavi na prvo točko sem tudi težko prilagodljivo bitje, ki se ne mara podrejati raznim normam in pravilom in vdano hodim svojo pot.
3. Moja prva ljubezen je bila papir, šele na drug mestu nek sošolec v drugem razredu osnovne šole.
4. Dolga leta je bila moja "terapija" pisanje, potem pa ti velika družina ukrade del tebe samega in sem se malo izgubila v tej smeri.
5. Rada imam nove ustvarjalne izzive, ki mi veliko noči ne dajo spati, ker je treba idejo preprosto udejaniti.
6. Rada kuham, ne zgolj za želodec, tudi za oko in še raje seveda jem.
7. In rada "čutim" ljudi na čisto meni svojstven način.

Hmmm...nekaj sem pa spravila skupaj.
Koga pofočkati naprej?.....Pojma nimam....vse je že pofočkano.

Ps.:K. in Moni...vajin bonbonček je šel včeraj na pošto, Suzy pa moram še "ujeti", vsaj kar se naslova tiče.