četrtek, 06. november 2008

Božična zvezda na kvadratni osnovi

Tako zelo značilna in praktično nepogrešljiva roža za ta praznični čas. Njeni cvetovi se pojavljajo v različnih barvah. Še vedno pa mnogi pravijo, da je ravno rdeča še vedno tista, ki simbolizira Božič. Nekako tradicionalna.
Tokrat sem predlogo oblikovala za dve različni tehniki: 3d in tea bag.
Pri tea bag največkrat osnovnega motiva sploh ne spreminjamo ali kakorkoli posegamo vanj, pač pa vzporedno naredimo pripadajoče lističe (največkrat kvadratne oblike) tako, da pri oblikovanju uporabljamo osrednji motiv. Število lističev je največkrat osem.
Lističe sem zložila, sestavila in zlepila skupaj.
Za podlago sem izbrala grobo zrnat zlat papir, ki sem ga uporabila tudi pri origami smrečicah. Osrednji motiv je obdelan računalniško. Lepljen na zeleno in bordo poslago in potem dodan na zlato podlago z 3d trakom. Na zeleni del sem risala s pisalom v tubi za 3d učinek.
Druga pa je delana kot 3d tehnika.
To pri oblikovanju pomeni, da motivi vsakič nekaj odvzamemo in ga tako proti vrhu optično pomanjšujemo. Motiv potem sestavljamo s pomočjo 3d trakov, blazinic. Sama za to delo uporabljam 3d obojestranski trak, ki ga režem s pomočjo olfa noža. Takšna uporaba ima predvsem cenovno prednost in ko se je navadimo, poteka delo izredno hitro. No ja, kolikor gre lahko pri 3d tehniki hitro.
Osnovni motiv je prav tako lepljen na zeleno in bordo podlago in tudi tu sem uporabila rdeče pisalo za 3d učinek. Tokrat sem risala pike. Napis SREČNO sem prevlekla z rdečim gel pisalom, zlate pike v sredini so dodane s pisalom za 3d učinek. Pred umeščanjem na belo osnovo sem naokoli na leci strani zavezala še bordo saten trak.

V obeh primerih je osnova voščilnice bela, velikost pa je 12x12 centimetrov.
Posamezni fotografiji: 3d tehnika, tea bag tehnika.

4 komentarji:

Ivan pravi ...

i
Lep pozdrav !
Greh bi bil, ne pokomentirati tako domiselne ideje in s takim okusom oblikovane spletne strani. Ker vas deluje več iz večih držav so ideje še toliko bolj zanimive in dovršene. Prvi vtis je bil, da gre za komercialne prijeme,pa sem po pozornem prebiranju vseh naslovov, ki so med sabo povezani,ugotovil,da gre za polno mero ljubezni in veliko smisla za LEPOTO. Občudovanja vredno !!Upam,da bo še kdo opazil vaše kreacije!
Sam sem velik občudovalec ljudi z idejami, za oblikovanje pa nimam smisla. Občudujem tudi način kako se da na vaš način polepšati medčloveške odnose, kar je tudi smisel bližajočih praznikov (sv. Miklavž, Božič ).Ker me vedno bolj zanima vertikalna dimenzija življenja, mi je vaše razmišlanje o praznikih toliko bolj všeč.
Za začetek naj bo dovolj.

MarikaGabez pravi ...

Hvala Ivan za tele resnično prijazne besede.
Nikakor ne gre za komercialne namene (temu bo namenjena nekoč prava spletna stran; trenutno se še učim, kako zadeve izdelati in izpeljati, saj je tudi obvladovanje računalnika moja velika strast), pač pa zgolj govorico duše, ki ljubi delo s papirjem. Čisto preprosto. Papir in oseba, ki ji namenjam nekaj iz papirja....
Delam resnično veliko in trdo, se trudim. Največkrat me ne moti, da ljudje tega ne cenijo ali mi tega ne pokažejo. Spoštujem drugačnost, edinstvenost. Kar se prav gotovo odraža tudi pri mojem zelo raznolikem ustvarjanju. Včasih pa le zaboli, ko ne dobivaš povratnih informacij. A očitno je v Sloveniji v veliki meri to še vedno tako: ljudje smo vajeni predvsem jemati, dajati pa je težko.

Ivan pravi ...

i
Pri zadnjem komentarju sem pozabil
izraziti globoko spoštovanje kot materi številne družine.
V zahvali sem izvedel, da imate tudi veliko veselja z računalnikom,kar jemlje veliko časa in energije. Kje črpate VOLJO?
Tudi sam sem ob računalniku potrošil veliko energije in časa.
Včasih se sprašujem o smislu tega
početja ?

Bolj kot velik pripomoček v vsakdanjem življenju, me zanima tehnična plat računalnika.

P.S. Na srečo osrečuje dajanje in ne prejemanje.

MarikaGabez pravi ...

Ja, včasih se človek resnično sprašuje, kaj vse je zamudil, izpustil, preložil...prav zaradi računalnika in druge njemu podobne tehnologije....
Sprejela sem dejstvo, da pač živimo v takšnih časih. Mi bo kdaj kasneje žal? Ne vem.

VOLJA pa...kaj vem.
So dnevi, ko je ni čisto nič bi se lahko reklo. Sploh kadar preveč začutim ubijajočo ujetost v eno te isto okolje. A človek se vedno nekako pobere in gre naprej.