Mali črno beli mož

Le kdo neki bi to lahko bil?, je začudena vprašala moja najmlajša, ko sem o vprašala, kdo bi to bil. Potem pa se je smejala in smejala, ker je bil odgovor tako preprost.
Pingvin, seveda.


Je figura, ki se kar veliko pojavlja v teh praznikih. Le kaj se ne bi. Njegova domovina je sneg in prvo kar se mi utrne, ko pomislim nanj, je njegovo tipično stopicljanje po ledenih ploščah. Sicer ta figura ni ravno tista "čisto prava", ampak smo jo nekako posvojili, vzeli za svojo.

Prvi dve sta delani v 3d tehniki. Pingvin s pisanim šalom in nekakšno veternico v roki. Vetrnica in stranka bordura sta pravzaprav njegov šal, ki sem ga računalniško predelala. Vetrnico sestavljajo štirje zloženi kvadratki (jah, na vsaki drugače, drugače to ne bi bila jaz) in potem peti dodan preko. Vetrnico sem s pomočjo vrvice spojila z roko. Dodana je skupaj s 3d trakovi.

Spodnji del je pisano ozadje polno pingvinov pri vragolijah. Lepila sem na črno in modro osnovo in po modri še naredila imitacijo šivov z gel pisalom. Napis je tokrat narejen iz daril. Ni to nikakršna umetnost, saj gre zgolj za tak tip pisave.

Naslednji pa je majhen pingvin z žarnico v roki.
Žarnico sem barvala z akvarelnimi voščenkami, njen navoj pa s srebrnim gel pisalom. Ozadje je potiskan transparentni papir, ki sem ga v spodnjem delu prekrila z belim ročno izdelanim papirjem.
Pred tem sem ga nežno "potapkala" z gobico, ki sem jo namazala z modro blazinico za štempiljke. Z to blazinico je tudi narejen rob okoli pingvina in potem lepljeno na modro ozadje.