Smreka, smreke, smrečice.....

Za božična drevesca je še mnogo prezgodaj. Za njihovo postaitev je rezerviran prav poseben dan ....božični večer. Pa čeprav jih mnogokrat postavljamo prej, saj se moramo prilagoditi tempu življenja.
V teh dneh nas večino bolj fascinirajo tiste prave velikanke v gozdu ali ob njegovem robu, ki so tako lepe odete v snežno odejo.

Kot ste opazili so moje letošnje voščilnice preproste. Sicer mi ni čisto jasno zakaj sem se tako odločila. Prišlo je povsem spontano, ker sem nekako čutila, da sem se določenih stvari preobjedla. Pa tudi pogovori z čjudmi so naredili svoje. Bila sem presenčena, kako so v sicer pestri izbiri skoraj vsakič znova segli k preprostemu, povpraševali za veliko bele barve.
Moje današnje smrečice niso odete v belo obleko.Čar bele obleke na zelenih vejah ni vedno samo pravljica. V dneh, ko pritiska mraz ali se usujejo ledene plohe, les ječi in joče in premnoga lepotica se zlomi. Še dan popreje sem se vozila po čarobnem drevoredu (le sani in kraguljčki so manjkali), v katerem so se veje sklanjale proti tlom in naredile čudovit naraven obok. A že naslednjega dne se je nekaj lepotic zlomilo. K sreči ne na mimo vozeče avtobile, pač pa tik pred njimi.