sreda, 11. november 2009

Majhna darilca -minimalistična polškatlica

Še ena objava iz sklopa Majhna darilca.

Majhne polškatlice za majhna darilca. Tu je le prikaz, kaj jaz ponavadi v njih uporabljam -kvadratne praline, lahko pa je čisto kaj drugega, tudi nakit smo že notri dajali, ovd verižic, do obeskov za ključe.

In ker vem, da ko enkrat komentiramo določeno objavo, ponavadi tega ne odpiramo več in beremo.  Vprašanje o tem, kako lahko naredim/obdelam en motiv tolikokrat.......Včasih težko, včasih lahko, včasih prav z veseljem. Se pač naraje prepustim toku, da me nosi. Kadar pa to ni mogoče, malček stisnem zobe in naredim ter sem na koncu vesela, da je to mimo. Kot pri teh zadnjih snežakih. Res pa je tudi, da delam veliko in sem pravzaprav v božični delavnici letos obdelala že kar nekaj različnih motivo, ki jih pravzaprav sploh ni tako malo...kar tam nekje okoli 20 (sem samo tako na uč ocenila).  Natančnost....to je druga pesem. Nisem tako zelo natančna in še zdaleč ne tako, kot ravno tista, ki je to napisala in jambrala nad svojo natančnostjo. To je bila Alenka, ki pa je resnično carica v natančnosti. Včasih se pač kaj podreka. Včasih ti kaj uspeva kot za šalo, drugič so izdelki veliko manj natančni kot pa bi si želeli. A tisti trenutek smo pač bili sposobni toliko dati od sebe. Kam z vsemi temi škatlicami........? Tudi to je dobro vprašanje, ki ima seveda svoj odgovor.Božično novoletni čas je tudi tisti čas, ko imamo pri nas navado obdarovati kar nekaj ljudi. Večino zgolj s takšno malenkostjo, kot  je tale danes predstavljena. Spomnim se npr. trgovk v naši mali trgovini, ki so preko vsega leta tako prijazne in ustrežljive, spomnim se neke znanke, ki mi je podarila resnično odlično torbo za prenosnik, pa čeprav le tega še nimam, ga bom nekoč prav gotovo imela, spomnim se slučajnih poznanstvem z ljudmi, s katerimi smo se družili na letošnjem dopustovanju.....
 Če pa kdo želi kakšen moj izdelek kupiti....tudi prav. Rada delam in to mi ni nikoli odveč.
Tale današnja predstavitev bo prav gotovo nekaj v tem smislu za otroke v osnovni šoli.
Seveda bilahko bile škatlice bolj bogate, bolj  okrašene, mogoče iz drugačnih dragih papirjev. A že pred davnimi leti me je mama naučila, da veliko ljudi tega ne zna cenit. Papirček od pojedenega bonbona obleži nekje na pod mizo in škatlica konča v košu za smeti. Ona je bila takšna.....bo že vedela. Nikoli ni znala cenit tistega, kar so ustvarili drugi. Vredno je bilo le njeno delo. In takšnih ljudi je ho la la. 
Sosedi sem nekoč podarila 20 voščilnic. Hvala je že zmogla, kaj več ne. In me je prav presenetilo, ko me je njen mož ustavil v trgovini in o tem začel govoriti z menoj, me spraševati o tem in onem...... So pač takšni in drugačni ljudje.
 
Tule pa še kratka predstavitev v sliki in besedi.

6 komentarjev:

Natasa pravi ...

Joj kak si ti pridna, vsak dan nas pričaka kaj lepega!

Suzy pravi ...

Zelo dobra ideja s temi škatlicami - voščilnicami.
Mi je všeč, ko vsak dan kaj čisto novega, drugačnega pokažeš.

Alenka pravi ...

Kako luštna škatlica. Tvoje ideje so res super!!!!!

Maja pravi ...

Sem vedno občudovala takšne vrečke, pa se mi je zdelo preveč dela! Tvoja ideja je preprostejša, manj zahtevna in enako učinkovita! Hvala!!

Creatissimo pravi ...

Fina ideja! Bo za preizkusit! Tudi jaz občudujem tvojo (vsakodnevno) pridnost. Jaz sem bolj na počas - oh, da me ne bo dohitel december!! Drugače pa... Žalostno, da smo redki, ki vložen trud, idejo in vse kar sodi v izdelek, res cenimo. Ne vem, zakaj se kaj dobrega nekdo ne nauči od nas, ampak se mi učimo 'bolj na hitro' priti skoz... nikoli ne bom razumela!

McCrafty pravi ...

Luštna ideja in krasno z majhna darilca.