nedelja, 15. november 2009

Majhna darilca - tokrat Miklavževa

Običaj je, da otroci 5. decembra nastavijo peharje, v katere jim  dobri mož po imenu sv. Miklavž, prinese darila. 


Takšen Miklavž je še vedno živ v mojem srcu. To je bil ponavadi čas, ki sem ga kot otrok preživljala daleč proč od doma, pri starih starših na samotni majhni kmetiji, ki je ponavadi v tem času bila zavita v kopice snega. V tem zimskem času je bilo krepko preko pol ure peš hoje do prve najbližje hiše. Pa vendar so se skoraj vsak dan pri nas ustavljali ljudje, ki jih je pot vodila sem ali tja. Odeti v debela in topla oblačila, rdečih nosov in vedno si jih slišal, preden so vstopili v hišo, saj so pred vrati otresali sneg z oblačil, obutve.....


Bil je to za mene čas toplih skrivnosti.........
Prihajala sem namreč iz družine, kjer je bila vera v vsakodnevnem življenju tabu tema. Nekaj prepovedanega, nekaj o čemer se ni govorilo. Niti potiho ne. Tu pa......prepevanje pesmi z obiskovalci, zgodbe ob zvokih vrtečega kolovrata in seveda.........na predvečer Sv. Miklavža postavljanje peharjev. Tistih pravih, velikih, v katere sva ponavadi z mamo zvrnili testo za hlebce, da je vshajalo pred peko. Star oče jih je sam izdeloval. Tako kot koše, jerbase, cajne......V tem času sva z mamo vedno poleg kruha pekli tudi parklje. Z rozinami ali poprovimi zrni za oči.


Pehar in Miklavž sta bila naša "skrivnost". To je bil tudi eden tistih trenutkov, ko sem bila vesela, da stara starša živita daleč proč in sem tako vedela, da me ne bodo kar tako na vrat na nos prišli iskat, da se vrnem domov. Doma nikoli nisem govorila o tem, pa čeprav je mogoče oče nekako čutil, da verjetno vse to dogajanje ni šlo kar tako mimo mene. Oba sva se pač naučila živeti tako, kot da se ni dogajalo nič posebnega.


To je bil in je za mene še vedno Miklavž! Tisti dobri mož, ki prinese malenkosti pridnim otrokom. Jabolka in včasih celo pomaranče, rožiče, jabolčne krhlje, kruhove parklje in še kakšno malenkost. V mojem peharju so bile ponavadi tudi spletene nogavice ali rokavice.


Dandanes pa......... Mislim, da je brez pomena pisati o tem.

3 komentarji:

Alenka pravi ...

Luštni Miklavževi paketki. Imajo luštna zapirala.

Suzy pravi ...

Ob Miklavževi zgodbi sem čisto spregledala izdelke. Moja se s tvojo ujema samo v svečanosti večara, nastavljenem peharju (oz. krožniku) in sladkem pričakovanju drobnih darilc.

Tina pravi ...

Kako lepi paketki, všeč so mi barve in zapirala tudi.